Francoski zlati deček zajokal skupaj s hčerko

Če bi bili prvaki Hrvati, ne bi bilo dvoma, kdo bi bil junak številka ena. To bi bil Luka Modrić, dobitnik zlate žoge za najboljšega igralca SP. Pri Francozih je stvar bolj zapletena, naziv jim je prinesel kolektiv, na katerega stavi selektor Didier Deschamps. Kljub vsemu je najbolj izstopal Antoine Griezmann.

Kylian Mbappe, najboljši mladi igralec na turnirju, je tako kot Griezmann na 21. mundialu zabil štiri gole in je prvi najstnik po Peleju iz leta 1958, ki je zadel v finalu svetovnega prvenstva. Brazilska legenda mu je tudi čestitala.



Toda Griezmann je tako na celotnem prvenstvu kot v finalu vendarle pokazal največ. Včeraj je proti Hrvatom izvedel prosti strel, po katerem je Mario Mandžukić zagrešil avtogol, zatem je hladnokrvno izkoristil enajstmetrovko, podal je tudi pri tretjem golu Paula Pogbaja. Za nameček je v polfinalu izvedel kot, po katerem je Francija dosegla edini gol proti Belgiji.



Zvezdnik madridskega Atletica, soigralec našega Jana Oblaka, je bil pred dvema letoma najboljši strelec domačega evropskega prvenstva in tudi imenovan za najboljšega igralca, vendar je bil na koncu eden izmed tragičnih junakov, saj so Francozi izgubili proti Portugalski. Zdaj je prišel do zadoščenja.



»Saj sploh ne vem, kje sem,« je bil sprva brez besed 27-letni Griezmann, ki je prvenstvo končal s štirimi goli in tremi podajami. Kot se za velikega športnika spodobi, je sprva izrazil čestitke tekmecem. »To je bila zelo težka tekma, Hrvaška je igrala odlično. Po izenačenju smo bili v krizi, toda pobrali smo se in zmagali,« je nadaljeval Griezmann, ki je še najbolj zaznamoval finale, izsilil je namreč tudi (neobstoječi) prekršek, po katerem je padel prvi zadetek.



Za njim je izvrstna sezona, z Atleticom je maja osvojil evropsko ligo, v Madridu bo tudi nadaljeval kariero, saj je pred dnevi zavrnil možnost prestopa k Barceloni, ki se je ogrela zanj. Zdaj je dosegel največ, kar nogometaš lahko. Še zdaleč pa ni rekel zadnje, Francija ima zelo mlado ekipo in tudi sam šele prihaja v najboljša leta.

Poljub predsednika

Čustva, ki jih je pred tem tako dobro skrival, so mu prišla do živega, ko so organizatorji pripravljali sklepno proslavo z razglasitvijo šampionov. Njegov obraz so zalile solze, te so bile vidne kljub nevihti, ki se je razbesnela nad stadionom Lužniki. Tudi njegova dveletna hčerka Mia je (seveda zaradi drugačnega vzroka) neutolažljivo jokala, ko jo je držal v naročju.

Kasneje je Griezmann padel v objem predsedniku države Manuelu Macronu, ki je zlatega francoskega dečka poljubil na čelo in ga trepljal po ramenih. Ko so se francoski reprezentanti končno dokopali do pozlačenega kipca, svetega grala za vsakega nogometaša, ga je vsestranski napadalec zgrabil kot svojega in stekel proti delu tribune za golom, kjer so bili najbolj vneti francoski navijači. ​»Komaj čakam, da ga prinesem domov v Francijo,« je dejal Griezmann.

Kdo bi mu zameril, končno je njegov nesporni talent dobil največjo možno potrditev. »Če povem po pravici, še vedno nisem doumel, kaj smo storili,« je še izustil Griezmann, ki je bil zasluženo imenovan za igralca zadnje tekme.