Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Sobotna priloga

Zagate digitalizacije

Postavljajo se pomembna vprašanja, kaj sploh digitalizacija pomeni, kaj ima od nje družba ter predvsem kdo jo nadzoruje in kdo z njo kuje dobičke.
Kritiki velikega podatkovja radi pravijo, da če podatke dovolj dolgo mučiš, ti lahko povedo, kar hočeš. FOTO: Fred Tanneau/AFP
Kritiki velikega podatkovja radi pravijo, da če podatke dovolj dolgo mučiš, ti lahko povedo, kar hočeš. FOTO: Fred Tanneau/AFP
31. 7. 2021 | 06:00
8:54

V nadaljevanju preberite:


Slovenija je menda na hitri poti v visokotehnološko digitalizirano družbo. Dobili smo novega ministra za digitalizacijo, ustanavljajo se nova delovna področja v vladi, ki naj bi se s tem ukvarjala, in v BTC-ju smo v času predsedovanja EU dobili nekakšno začasno digitalno središče Slovenije.

Nihče se seveda ne bo branil tega, da začne naša javna uprava bolje delati, da bomo lahko prek spleta dostopali do storitev in da bo gospodarstvu omogočen hitrejši razvoj s pomočjo digitalnih tehnologij in umetne inteligence. Ob navdušenju nad novimi tehnologijami pa velikokrat pozabljamo na širša vprašanja, vezana na razvoj družbe, na vprašanje demokracije, človekovih pravic in drugih dobrobiti posameznikov.

Po škandalu s programom pegaz, s katerim so voditelji mnogih avtoritarnih držav zbirali podatke o opozicijskih voditeljih in novinarjih in ki so ga še posebej močno uporabljali v Orbánovi Madžarski, se postavlja vprašanje uporabe digitalnih tehnologij za politične cilje. V Sloveniji na primer še vedno ne vemo, kaj se je z voditelji podjetja NSO Group, ki prodaja programsko opremo pegaz, pogovarjal naš predsednik vlade med spomladanskim obiskom Izraela.

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine