V intervjuju preberite:

Kanadski filozof Joseph Heath, predavatelj na Univerzi v Torontu in član Kraljeve družbe Kanade, je avtor mnogih odmevnih filozofskih in družbenokritičnih del, med njimi prelomne študije Razsvetljenstvo 2.0.

Minilo je desetletje od objave vaše knjige Razsvetljenstvo 2.0, ki si zastavlja vprašanje, kako v obdobju razmaha iracionalnosti v politične razprave, naša vsakdanja življenja in izbire povrniti razum. Toda iz zgodovine je razvidno, da sta iracionalnost in tudi norost vselej našli prostor v politiki. Dober primer nam ponuja prav razsvetljenstvo, ki ga poznamo tudi po manj plemeniti plati: revolucionarnem terorju. Ali se je v zadnjem desetletju spremenilo razmerje med razumom in čustvi v politiki, med faktično korektno in argumentirano razpravo in emocionalnim govorom politikov, ki je včasih brez vsakršne razvidne povezave z resničnostjo?

Opažam, da so se opisane težnje v mnogih primerih še poslabšale. Najpomembnejši simptom najbrž lahko prepoznamo v vzponu desničarskih populističnih gibanj, ki sama sebe razumejo kot nadaljevanje tega, kar v knjigi imenujem »zdravorazumska smer« konservativnega razmišljanja. Glavni kazalci so nezaupanje v strokovno znanje, izkušnje in znanstvenike. Populizem razumem kot ustvarjanje niza političnih sporočil, ki so hipoma intuitivno ali čustveno privlačna in ne potrebujejo pojasnila s pomočjo kakšne abstraktne teorije. Ni nujno, da gre samo za pojav na desnem političnem spektru. V zgodovini so obstajala tudi levičarska populistična gibanja. Vendar v trenutnem obdobju levica zagovarja politični program, ki terja zahtevnejšo abstrakcijo, ko ga hočemo pojasniti. To se jasno vidi na primeru Evropske unije, kjer je koristi ekonomske in monetarne unije in drugih oblik povezovanja nekoliko težje razumeti, medtem ko imajo etnonacionalistični impulzi, ki jim nasprotujejo, takojšnjo instinktivno privlačnost.