V nadaljevanju preberite:

V sredo, potem ko je v državnem zboru ministrica Tatjana Bobnar imela poslovilni govor, jo je z literarnim nastopom podprlo Društvo slovenskih pisateljev, kar je kompliment, ki ga ni doživel še noben notranji minister. Poklonili so se njeni etični drži, ji vrnili dostojanstvo osebe, ki se odloča racionalno, ne iz stiske, Golobu pa pokazali, da zbor ministrov ni zgolj inženirski postroj in da je država veliko več kot energetsko podjetje.

Zakaj je imela Tatjana Bobnar, ki je bila kot ministrica resda politična oseba, torej podrejena predsedniku vlade, vseskozi prav? V čem je bil argument Golobovih privržencev lahko celo logičen? In kdaj je premier prestopil prag demagogije?