V nadaljevanju preberite:

Po letu dni od začetka brutalne agresije je Putin prikovan v položaj, v katerem mu noben mir ni več toliko dober kot vsakršno nadaljevanje vojne. V miru bi namreč moral pojasnjevati na tisoče padlih, ranjenih, invalidnih, razseljenih, obubožanih in kakorkoli drugače trajno prizadetih, da se je doseglo – kaj že? V vsakem, tudi čisto pasivnem nadaljevanju aktivne vojne pa se lahko zanaša na sprevrženo udobje izrednih razmer, v katerih lahko svoje politične nasprotnike še bolj nadzira in še bolj zapira, se še bolj sklicuje na patriotizem, rusko javnost pa drži v šahu z zgodbami, da se v Ukrajini brani mati Rusija pred zlobnim osvajalskim zahodom.