![Svojo samostojnost je Slovenija dosegla pretežno z nenasilnimi, pravnimi, političnimi, informacijskimi in drugimi sredstvi in prizadevanji – in ne z oboroženim bojem. FOTO: Joco Žnidaršič](https://www.delo.si/media/images/20230623/1468943.width-660.jpg?rev=1)
Neomejen dostop | že od 9,99€
Dejansko pa je osamosvajanje Slovencev potekalo več kot poldrugo stoletje. Od javno izrečenih, zelo skromnih zahtev in prizadevanj je ta proces – navzlic večkratnim zastojem – vztrajno napredoval in z njim so se krepile prvine bodoče državnosti.
Pred tremi desetletji in pol je val temeljitih političnih sprememb zajel vzhodni del Evrope. V devetih uradno socialističnih državah – osmih vzhodnoevropskih in velikanski Sovjetski zvezi – so po večdesetletni vladavini z oblasti sestopile ali bile sestopljene komunistične partije. To se je v treh letih zgodilo v sicer precej različnih enonacionalnih, dvonacionalnih in večnacionalnih državah. To pomeni, da pri teh sestopih notranje nacionalne in kulturne razlike bodisi niso imele zaznavne vloge bodisi so bile v večnacionalnih državah le drugotni dejavnik.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Berite Delo 3 mesece za ceno enega.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se