V nadaljevanju preberite:

Visoka inflacija postaja ob negotovih posledicah in scenarijih ruske agresije v Ukrajini vse bolj trdovraten domač, evropski in globalni fenomen. Prinaša censke turbulence, ki jih lahko te dni vsi čutimo na bencinskih črpalkah, v trgovinah in na položnicah. Ob tem pa je val negotovosti, s širšimi posledicami za financiranje držav, zadnje tedne pljusknil tudi na finančne trge.

Nervoza je razumljiva, centralne banke višajo obrestne mere in zategujejo denarno politiko, denarna pipa se počasi privija. V takih razmerah so zahtevani pribitki na obveznice posameznih držav ta mesec poleteli strmo navzgor, tako rekoč po eksponenčni krivulji. Zadolževanje postaja dražje za vse, negotovost zaradi tega narašča zlasti v državah evrskega juga. Prejšnji teden je paniko za silo umirila Evropska centralna banka in na izrednem zasedanju napovedala ukrepanje proti »fragmentaciji«, kot se imenuje nezaželeno povečevanje razlik pri posojilnih pogojih za 19 članic evrskega območja.

Zakaj so nam izkušnje iz zadnje finančne krize lahko kot svarilo in napotek za naprej? Kako se je Golobova vlada že na začetku znašla med Scilo – nujnim povečanjem javne porabe za pomoč ljudem in gospodarstvu pri spopadu z energetsko in prehransko draginjo – in Karibdo, vse dražjim novim zadolževanjem?