»Ali bi general de Gaulle prepustil Francijo Amazonu, ki hoče kupovati francosko kulturo, noče pa plačevati davkov v Franciji?«
Galerija
General Philippe Leclerc in polkovnik Louis Dio 26. avgusta 1944 čakata na mimohod po Elizejskih poljanah z enotami francoske druge divizije Blindee v čast osvoboditve Pariza. Dan prej je prestolnica pozdravila de Gaulla, ki je končno razglasil, da je Pariz osvobojen. FOTO: Georges Melamed/AFP
V članku preberite še:
V Franciji je iztekajoče se leto v znamenju spomina na nekdanjega predsednika Charlesa de Gaulla (1890–1970), ki je s pozivom iz Londona po radiu k uporu zoper okupatorja 18. junija 1940 rešil čast svoje domovine, november pa sta zaznamovali okrogli obletnici njegovega rojstva in smrti.
Predsednik de Gaulle je bil poleg tedanjega nemškega kanclerja Konrada Adenauerja, s katerim sta začela proces sprave med državama po drugi svetovni vojni, in že pokojnega britanskega premiera Winstona Churchilla tudi pri nas v šestdesetih letih najbolj znani, morda tudi najbolj priljubljeni povojni zahodnoevropski državnik.
Vsi po vrsti, ne glede na politična prepričanja, zlasti pa predsednik Macron, so se z besedami zelo trudili, da bi dokazali, da so vsaj v kakšnem segmentu podobni ali zvesti navdihu in izročilu vélikega generala.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITE Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji