Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Sobotna priloga

Pozidava poplavnih območij se je razmahnila že davno pred letom 2014

Vsi novi župani so prišli z željo po razvoju in takoj tudi opozarjali, najprej potiho, kasneje pa čedalje bolj glasno, da jih pri tem razvoju nekaj ovira.
Mitja Bricelj na ministrstvu za naravne vire in prostor še skrbi za mednarodne vodne konvencije. FOTO: Blaž Samec/Delo
Mitja Bricelj na ministrstvu za naravne vire in prostor še skrbi za mednarodne vodne konvencije. FOTO: Blaž Samec/Delo
30. 9. 2023 | 05:00
0:28

V nadaljevanju preberite:

Po osnovni izobrazbi hidrogeograf Mitja Bricelj je leta 1990 postal namestnik ministra za okolje in prostor, skoraj celotno poklicno pot je opravil na ministrstvu. Največ se ukvarja z vodami v pokrajini in opozarja, da bi Slovenija morala pripraviti načrte za upravljanje osmih porečij, ne zgolj za varovanje vode. Taka bi bila tudi najboljša regijska razdelitev, meni.

Kako ste prišli v državno upravo?

Politično dogajanje leta 1990 me je naplavilo tja. Povabili so me k sodelovanju, bil sem namestnik ministra za okolje, takrat še sekretarja za varstvo okolja in prostor. Slabi dve leti sem opravljal to funkcijo, potem pa sem delal na Vojkovi oziroma v hidrometeorološkem zavodu, predhodniku agencije za okolje (Arso), ki smo mu pridružili že ustanovljeni direkciji za vode in za varstvo narave. Samoupravnega sistema in samoupravnih interesnih skupnosti na vodah ni bilo več, čeprav je to bila dobra organizacijska oblika upravljanja voda.

To mnogi zdaj označujejo za napako.

To danes lahko podpišemo vsi, a sistem samoupravljanja je umrl, vodne skupnosti so razpadle, tako kot skupnosti v zdravstvu in drugod. Ni pa bilo enake nadomestne organizacijske oblike.

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine