V nadaljevanju preberite:

Mateja Koležnik pravi, da je zanjo teater prostor, kjer se moraš soočiti z različnimi načini razmišljanja, različnimi pogledi na svet. Jim prisluhniti, kajti živimo v času, ko nihče nikogar ne posluša, kali sliši. V njenem gledališču se rek O čemer ni mogoče govoriti, je treba molčati često spremeni v Lahko govorimo le o tistem, o čemer moramo molčati. Zaveda se, da beseda prepogosto postane zgolj goli jezikovni plen. Zato jo postavlja v zelo jasne konceptualne okvirje.

Za njo je izjemna sezona s predstavami Otroci sonca (Gledališče Bochum), Antigona (Residenztheater München) in Kazimir in Karolina (Burghteater Dunaj).