
Neomejen dostop | že od 14,99€
Piše se leto 1985. V Beli hiši sedi Ronald Reagan in smrt se v preobleki aidsa nevidno plazi med ljudmi. Ljudje s strahom pričakujejo prihod novega tisočletja. Svet je razdeljen na zlobneže – heteroseksualce, vplivneže in republikance – in dobre – revne, mormone in demokrate.
Kriza aidsa je bila že pomorila tisoče ljudi, vendar Reagan vse do leta 1987, torej cel prvi mandat in polovico drugega, ni nikoli javno spregovoril o bolezni. Ukvarjal se je predvsem s tem, kako naj bi neoliberalizem čim hitreje dobil politično legitimnost, ta pa mimo svoje maksime »trg naj odloča« v desetletjih, ki so sledila, ni popolnoma razveljavila samo državne blaginje in javnega dobrega, ampak postopoma, a trajno demontirala tudi socialno državo.
Tu nekje smo tudi danes. Koliko so naši časi manj temnejši od tistih v osemdesetih? Kaj je v njih svetlejšega?
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji