V komentarju lahko preberete:

Robert Golob se je s svojo stranko v volitve podal sredi Janševega političnega orkana, zaradi katerega ni bila ogrožena le podoba slovenske državnosti glede na tradicijo in vrednote Evrope, temveč tudi demokracija. Sam je povedal, da je v politiko vstopil, ker mu drugega pravzaprav ni preostalo, potem ko ga je Janša hotel odstraniti iz uspešnega semidržavnega energetskega podjetja Gen-i in mu s tem zaprl poti za uspešno nadaljnjo kariero.

V času volilne kampanje je jedel grenke pilule, ko je videl, kako nacionalna RTV po Janševem naročilu izloča njegovo stranko s predvolilnih soočenj, hkrati ko je promovirala stranko in lik Aleksandre Pivec, ki je imela enak zunajparlamentarni status. Videl je, kako v javnosti narašča splošno nezadovoljstvo, in videl je prebojni trenutek. Kot dober strateg je na družbenem prizorišču prepoznal ključne civilnodružbene akterje, ugotovil, da se mora poistovetiti z gibanji, ki so svojo legitimnost in moč pokazala pri referendumu o pitni vodi. Tako je nastalo tudi ime stranke, ki je vključila dve močni gesli: gibanje in svoboda.