V članku preberite:

Lahko poveste kaj več o srečanju z obtoženimi morilci?

B. B.: Čustveno je bil to izjemno zahteven del. Še posebej zato, ker se z enim izmed njih osebno poznam, se z njim srečujem. Je sicer že na prostosti. Čeprav sem poznal njegovo zgodbo, me je njegova iskrena izpoved presenetila. Predvsem njegov način razmišljanja, odnos do dejanja, do žrtve, do okolice. Še posebej, ko je na moje vprašanje, kaj bi rekel tistemu mladeniču takrat, če bi se lahko vrnil nazaj v času, odgovoril: »Briši, mali, kak si dolgi in široki.« S tem je pokazal najbolj iskreno obžalovanje za dejanje, ki mu je za vedno spremenilo življenje.

I. Z.: Obstajajo različni profili teh ljudi; eni se čutijo krive, drugi pa se imajo za žrtve okoliščin. Neki mlad fant, ki spregovori v seriji, se je na primer znašel sredi pretepa in v situaciji, ko se je vse skupaj zgodilo zelo hitro in instinktivno, izven njegove kontrole. Potem so tu tudi drugi, ki se zelo zavedajo temačnosti v sebi. Tisti, ki so umor načrtovali, se počutijo drugače krive od tistih, ki so morili »iz situacije«. Tisti, ki gojijo nizke strasti in temne demone, so drugačni od obupancev, ki jih življenje pripelje do roba.

Pa še ena stvar je tukaj res zanimiva: kot je povedal Boštjan, je vseh teh šestdeset strokovnjakov, ki nastopajo v seriji, umore osvetlilo z vseh možnih zornih kotov in ob vseh teh osvetljevanjih vedno na koncu prideš do istega zaključka – gre namreč za zelo mehanično kavzalnost: nekdo, ki v nekem trenutku postane storilec, je bil nekoč v preteklosti sam žrtev. Prav to dejstvo je vplivalo tudi na zasedbo igralcev, logiko casta v epizodah – isti igralec ali igralka v eni epizodi igra storilca, v eni od naslednjih epizod pa žrtev. Tako da se krog sklene; to je perpetuum mobile, ki se nikoli ne prekine.