V nadaljevanju preberite:

Tudi modnih oblikovalcev, kot je bil McQueen ali Galliano, ni več, saj je modna industrija postala milijardni posel, ki ne prenaša več senzibilnih in zapletenih kreativnih duš, ampak le hitre in učinkovite delavce. Ne, modni oblikovalci sploh niso pomembni, saj ima vsak zvezdnik lahko že svojo modno znamko, ki jo zanj ustvarjajo anonimne talentirane mravlje. Moda že dolgo ni več vznemirljiva. Če posodobimo in razširimo znane Churchillove besede: kri, znoj, solze – talent, sperma, obsesivnost in genialnost ne štejejo več nič, šteje le še učinkovitost. Ekscesi in škandali, ki bi premikali misli in čustva, žal niso več privilegij umetnikov, ampak le še dolgočasnih anonimnežev iz resničnostnih šovov, ki z njimi premaknejo samo en list rumenega tiska do naslednjega. V sodobnem svetu so ekscentrični ljudje tisti, ki kupijo nekaj noro dragega, in ne tisti, ki imajo briljantne ideje.

Umetnost, ki je izvir domišljije, je še zadnje zatočišče ekscentrikov in ekscentričnih idej. A vendar – pisatelj, ki je najraje sam, ima rad mir in ponavadi ni ravno priljudna in družabna rožica, mora postati influenser, če želi, da njegove knjige postanejo uspešnica, slikar mora vstopiti na umetniški trg, ustvarjalec mora biti tudi menedžer. In potem je tu še politična korektnost, ki davi domišljijo do zadnjega diha in ustvarjalce in druge ustvarjalne ljudi prisili v samocenzuro.