V nadaljevanju preberite: 

Kako pomembno lahko mediji oblikujejo javni diskurz, je novinarka Nidžara Ahmetašević na lastni koži občutila sama. Kot najstnica je preživela vojno v Bosni in Hercegovini. Medtem ko je njena mama, novinarka Oslobođenja, v bolnišnicah štela trupla, da bi lahko bralcem prenesla realne podatke o mrtvih, so nekateri tuji novinarji na ulicah Sarajeva čakali, da bodo srbski ostrostrelci nekoga ustrelili, oni pa si bodo morda s posnetkom prislužili pulitzerja. Ko se poroča, je treba verjeti lokalnim novinarjem – oni tam živijo, oni poročajo o lastnem vsakdanu.

»Ko se je začela vojna v Bosni, sem imela 17 let. Preživela sem genocid, preživela sem marsikaj. Živim v napol protektoratu, priča sem upravljanju z migracijami, kar je grozljiv zločin. Živim v času, ko nihče ne ustavi genocida v Gazi. Ne vem, kako v takšnem svetu ostati optimist,« je dejala.