V nadaljevanju preberite:

Kakšno je stanje na trgu tiska v Burundiju, ne vem natanko. Lahko pa si predstavljam, da so trafike tam podobno skromno založene z dnevnim časopisjem kot v Bosni in Hercegovini, nefunkcionalni oziroma pogojno delujoči evropski državi, ki ji šibak žarek upanja za preživetje ponuja nedavna obljuba Bruslja, da bodo dobili status kandidatke za članstvo v Evropski uniji – če bodo v nekaj mesecih izpolnili nekaj neizpolnljivih obljub.

Ljudje iz Burundija, ki ne berejo časopisov in se o dogajanju v svetu informirajo zgolj na družbenih omrežjih, torej od ust do ust v slogu Trumpovega Tell it as it is, kupijo letalsko vozovnico do Beograda, kamor smejo leteti brez vizuma, v slepem upanju, da bodo od tam prišli v obljubljeno deželo Evropo. Tudi v Bosni in Hercegovini zgolj tisti, ki se ne spomnijo, kdaj so nazadnje prebrali kaj iz kategorije resnega tiska, verjamejo, da jim bo pa zdaj vendarle uspelo izpolniti pričakovanja, ki jih že več kot desetletja nočejo izpolniti.