V nadaljevanju preberite:

Tisti laični bralci časnikov, objav na spletu in poslušalci TV, ki niso že vnaprej opredeljeni (kolikor se takih še najde) in ki dolgih odločb ustavnega sodišča in spremljajočih jih ločenih mnenj sami večinoma ne berejo, so se tudi po zadnji odločbi o neustavnosti zakona o nalezljivih boleznih spet znašli pred vprašanjem, komu verjeti: triumfalnim pretiravanjem vladnih nasprotnikov o domnevni zaušnici vladi ali katastrofičnim, s ciničnim zaničevanjem podanim izjavam dr. Jambreka, da si je s tem ustavno sodišče »zabilo zadnji žebelj v svojo krsto«? Seveda ima ustavnopravni strokovnjak pravico tudi do uničujočega mnenja o kakšni odločbi ustavnega sodišča, a če ga poda ob strokovni argumentaciji (in vsaj minimalnem spoštovanju do institucije ustavnega sodišča), ne pa kar brez nje, v zaničujoči in vzvišeni kratki izjavi na TV.

Drugi skrajno ostri kritik te odločbe US Jan Zobec je v svojem komentarju na spletni strani siol.net sicer navedel tudi pravno argumentacijo – ki pa ji ni težko ugovarjati (moj prvi poskus malo niže). Ne bi bilo bolj prav, da bi strokovnjaki o tako zapletenih ustavnopravnih vprašanjih kritično razpravljali v strokovnem ali vsaj v političnem tisku, ne pa z razglašanjem katastrofičnih ocen (Zobec: »Razpada vse; središče ne drži«) na spletnih straneh, namenjenih bolj izražanju navdušenja somišljenikov in pljuvanju po nasprotnikih kot argumentirani izmenjavi mnenj?