V članku preberite še:

Za uvod: honorar za avtorsko polo izvirnega literarnega besedila je bil pri nas pred pol stoletja enak povprečni slovenski plači. Ob osamosvojitvi, ko je parlament samostojne Slovenije ukinil zakon o založništvu in zalaganje knjig spremenil v tržno dejavnost, so honorarji strmoglavili na četrtino. Danes je honorar za avtorsko polo, ki ga za subvencionirane izdaje predpisuje Javna agencija za knjigo (subvencionira manj kot desetino založniških programov), dvainpolkrat manjši od povprečne plače. (Če želi avtor s svojim delom v enem letu zaslužiti povprečno slovensko plačo, mora napisati/prodati 880 tipkanih strani!) Nesubvencionirana proizvodnja knjig je podvržena tržnim razmeram, ki v večini primerov avtorjem prinesejo veselje ob izdani knjigi in malo manj denarja.

Zato so za avtorje zelo pomembni dodatni viri za plačilo literarne ustvarjalnosti, kot sta knjižnično nadomestilo in plačilo za fotokopiranje izvirnih del.