Gre le za koristno »nadgradnjo«, kolikor in kjer je notranje lastništvo objektivno možno v praksi tudi uveljaviti.
![Le čemu naj bi morali biti delavci prisiljeni nujno najprej postati tudi hkratni lastniki kapitala podjetij, torej kapitalisti, ko pa so vendarle že lastniki dela kot načeloma enakovrednega temeljnega produkcijskega faktorja? FOTO: Jure Eržen/Delo](https://www.delo.si/media/images/20210827/1014062.width-660.jpg?rev=1)
Galerija
Le čemu naj bi morali biti delavci prisiljeni nujno najprej postati tudi hkratni lastniki kapitala podjetij, torej kapitalisti, ko pa so vendarle že lastniki dela kot načeloma enakovrednega temeljnega produkcijskega faktorja? FOTO: Jure Eržen/Delo
V nadaljevanju preberite:
V javnem diskurzu o nujni demokratizaciji (tudi) družbenoekonomskega sistema oziroma ekonomske sfere družbe lahko čedalje pogosteje zasledimo – žal precej zgrešeno – razumevanje notranjega lastništva zaposlenih (tj. delavskega delničarstva in zadružništva) kar kot nekakšnega sinonima za »ekonomsko demokracijo« in edine možne poti do »demokratičnega podjetja«. Gre za precej hudo poenostavitev teorije ekonomske demokracije, ki na žalost močno izkrivlja tudi njeno bistvo.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Berite Delo 3 mesece za ceno enega.
NAROČITE Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji