Načrt za ultradesničarsko revolucijo v Evropi

Steve Bannon, ikona desničarstva in nekdanja Trumpova desna roka, se je lotil političnega preurejanja Evrope. Opogumljen s krepitvijo desnih populističnih strank na Poljskem, Madžarskem, Češkem, Avstriji in še posebej z zmago desničarjev v Italiji prihaja na staro celino, da bi pomagal skrajnim desničarjem pri vzponu, pri čemer jim je pripravljen pomagati finančno, organizacijsko in svetovalno. Kakor pravi, je njegov cilj »vzpostavitev globalne infrastrukture globalnega populističnega gibanja«.

Bannon je bil Trumpov strateg sedem mesecev po izvolitvi, pred tem je vodil njegovo volilno kampanjo. Zatem je opravljal drugo delo, ko so mu vzeli tudi to, se je sklenil posvetiti še višjim ciljem, visokim je že tako sledil vse življenje.

Premagati liberalno Evropo

Močne desne populistične stranke in njihova združitev seveda nista cilja sama po sebi. Cilj je povečati število poslancev, nasprotnikov EU, v evropskem parlamentu na volitvah maja prihodnje leto in premagati liberalno Evropo.

Steve Bannon je velik nasprotnik projekta Evropske unije in se strinja z mnenjem evropskih populistov, da jo je treba ukiniti. Po njegovem je nujna »populistična vstaja«, kajti populisti se edini lahko postavijo po robu vsiljivcem od zunaj, kot so »migranti, etnične, verske ali spolne manjšine«, in »domači eliti«, ki jih tolerira. »Evro ne bo preživel«, »vse je v rokah državljanov«, v tem stoletju ne bo spopada med politično desnico in levico, ampak med »nacionalisti« in »globalisti« ... je prepričan Bannon.

Fundacija Gibanje

Pred dnevi je povedal, da v Bruslju ustanavlja fundacijo Gibanje, ki bi delovala podobno kot fundacija Odprta družba Georgea Sorosa, le da na drugem ideološkem in političnem polu. Čeprav je bogat, še zdaleč nima toliko denarja kot Soros, ki je eden izmed najbogatejših ljudi na svetu, a računa, da ga bo lahko zbral s somišljeniki in zvezami. Sicer pa pravi, da njegov projekt združevanja skrajnih desničarjev ne bo zahteval veliko denarja, češ da je brexit uspel z majhnimi donacijami, medtem ko so italijanski populisti uporabili svoje kreditne kartice.

Medtem se že dogovarja z evropskimi skrajnimi desničarji. Julija je povabil v London na pogovore ključne ljudi evropske in britanske skrajne desnice. »Vsi se strinjajo, da je maj 2019 zelo pomemben, da bo takrat prvi pravi spopad populistov in 'stranke Davosa',« je po srečanju dejal Bannon, pri čemer je s stranko Davosa imel v mislih zagovornike evropske linije. Napoveduje, da se bo takrat »zgodil desničarski populistični nacionalizem in ta bo vladal«. Nastale bodo »nacionalne države s svojimi identitetami in mejami«.



Bannonovo Gibanje naj bi podprlo precej bolj skrajno desnico od zdajšnjih evropskih konservativcev in krščanskih demokratov. Po njegovih napovedih naj bi imelo deset sodelavcev, predvsem strokovnjake za javno mnenje in komuniciranje, kajti vpliv na medije se mu zdi za zmago zelo pomemben. Z mediji ima izkušnje, ki si jih je pridobil kot soustanovitelj portala Breitbart News, kjer je zanemaril tradicionalne konservativne in desne politike ter se ogrel za alt-right, alternativno, novo desnico.

Razhod s Trumpom

Razlogov, zakaj je Trump odslovil Bannona, je več: politična razhajanja med njima so se kopičila, sodu je izbilo dno to, da je kot glavni propagandni strateg Bele hiše in predsednikov svetovalec nagovoril predsednikovega sina Donalda Trumpa mlajšega, sicer izvršnega podpredsednika Organization Trump, za tajni sestanek z ruskim odvetnikom, ki je imel neposreden stik s Kremljem. To so na koncu označili za izdajo in napodili Bannona iz Bele hiše.

»Želim pohoditi nasprotnike«

Vrnil se je k Breitbartu. »Zdaj sem svoboden. Moje roke so spet na mojem orožju. Definitivno želim pohoditi nasprotnike,« je izjavil. A so ga lastniki kmalu umaknili s položaja izvršnega direktorja in s programa vplivnega satelitskega radia Sirius MX. Ker brez tega, da iz sence kreira politiko, očitno ne more, se je odločil, da bo »pohodil« liberalno Evropo.

Kako namerava to storiti? Najprej hoče združiti vse skrajno desne stranke pred volitvami. Za oblikovanje skupine v evropskem parlamentu je potrebnih najmanj 25 poslancev, in to iz strank, ki tvorijo najmanj četrtino članic EU, kar je v tem trenutku sedem. Z drugimi besedami, da bi Bannon lahko sestavil svojo skupino v evropskem parlamentu, mora zbrati desničarje iz najmanj sedmih držav.

Vešč politični svetovalec

Steve Bannon je nevaren, politični analitiki ga ocenjujejo za veščega in nevarnega volilnega svetovalca, ki deluje iz ozadja, kot ostrostrelec. Ne nazadnje o tem govori tudi Trumpova predsedniška zmaga. Bannon je imel Trumpa za »nepismenega idiota«, ki se je bal, da bo res postal predsednik, toda pomagal mu je na poti k volilni zmagi, da bi tako tudi sam postal vpliven. Pozneje je kot svetovalec celo za Trumpa postal preveč radikalen.



Privržence v Evropi vsekakor ima. Pričakovano je to madžarski premier Viktor Orbán, ki je pred dnevi v intervjuju za državni radio pozdravil Bannonovo zamisel o novi protievropski skupini, saj je čas, kakor je dejal, da nekdo iz ZDA pride v Evropo in širi konservativen način razmišljanja namesto liberalnih vrednot. Steve Bannon je dojel, je prepričan Orbán, da obstaja prostor za širjenje konservativnih vrednot v Evropi, kar je pozitivno. Po Orbánovih besedah bi morale biti tudi za Bannona migracije ena izmed najpomembnejših tem pred evropskimi volitvami. V intervjuju je bil posebno kritičen do krščanske demokracije v Evropi, saj bi morala ta zavračati multikulturalizem in imigracijo, morala bi zastopati krščanske vrednote in biti protikomunistična.

Skeptiki tudi med desničarji

Politiki v Evropi so zaskrbljeni, ne samo liberalni, ampak tudi nekateri desni. Kakor piše Politico, so skeptični do tega, da nekdo, ki je v teh krogih outsider, igra osrednjo vlogo v povezovanju desničarjev, in to že na evropskih volitvah čez nekaj mesecev.
Skeptičen je celo Jérôme Rivière, član vodstva francoske populistične stranke Marine Le Pen, pa čeprav se je odzval omenjenemu vabilu na srečanje v Londonu. »Bannon je Američan in zanj ni prostora v evropski politični stranki. Zavračamo vsakršno nadnacionalno entiteto in ne sodelujemo pri ustvarjanju česarkoli z Bannonom,« je dejal. Pozneje se je unesel in izjavil, da bi jim Bannon lahko dal dobre ideje ali delil izkušnje, kar bi njegovi stranki utegnilo koristiti.

Nasprotnik globalizma

Bannonove ideje so lahko ljudem hitro všeč. Na videz se zavzema za malega človeka, kar je odlika dobrega populista. Pred dvema mesecema je na Madžarskem dejal: »Globalistična elita, ki je upravljala državo zadnjih 20 do 30 let, je absolutno izkoriščala delavski razred, fizične delavce in srednji razred. Trumpova zmaga pa je napovedala konec takšni situaciji.« Bannon kot nasprotnik globalizma. Je tudi nasprotnik vseh oblik bailouta, reševanja propadlih korporacij z davkoplačevalskim denarjem. Opisuje jih kot »socializem za zelo bogate«. Taka retorika je idealna za podivjani populizem, ki izkorišča strah pred migranti, izgubo suverenosti ...



Pred evropskimi volitvami se bodo kopja lomila na politiki do beguncev. Medtem ko so ti za vse manj številne prebivalce stare celine usmiljenja vredna človeška bitja, vredna pomoči v stiski, ki jih je prepodila z njihovih domov, so za čedalje številnejše pripadnike političnih elit in državljanov, zastrupljenih z desničarsko propagando, preprosto neki »drugi in drugačni«. S takimi, kot pravi vsak dostojen desničar s pripombo, da on ni rasist, pa »mi« nimamo nič skupnega, poleg tega je treba ohraniti našo kulturo, braniti našo identiteto, ki ju ogrožajo ti, s katerimi nimamo nič skupnega. Logična posledica takšnega pogleda je zapiranje zunanjih meja Evrope in njihova obramba, najprej z bodečo žico in zidovi, potem pa, zakaj ne, z orožjem.

Neopazno drsenje proti radikalni desnici

Da bi nastale razmere, v katerih bo skoraj neopazno potekalo drsenje proti radikalni desnici, morda celo neofašizmu, je treba uničiti temelje demokracije. V državah trdno zasidrane demokracije to poteka počasneje, tudi zato, ker državljani verjamejo v stabilnost demokratičnih struktur. Hitreje to poteka v tako imenovanih tranzicijskih državah, kjer je do začetka devetdesetih let vladal realni socializem. Neofašizem je začel cveteti v vzhodni Evropi, kjer metode novih, »demokratčnih« oblasti vse bolj spominjajo na metode nekdanjih komunističnih oblastnikov. Prvakinja v teh metodah je Poljska, sledijo ji baltske države in vsekakor Madžarska.

Evropski intelektualci se sprašujejo, ali smo na pragu populistične revolucije, ki spodkopava mednarodno sodelovanje, demokracijo, suverenost in človekove pravice. Pisatelj Roberto Saviano, avtor knjige Gomora, je pred dnevi dejal: »Italijani družbeno nazadujejo, ob naraščanju nacionalizma, ki prezentira rasistični duh proti vsemu, kar se zdi tuje.«

Vzornik Trump

Številni populisti, od Velike Britanije do Italije, so si vzeli za zgled Donalda Trumpa. Ni naključje, da se je njegov svetovalec Bannon dan pred volitvami pojavil v Rimu in podprl ekstremnega desničarja Mattea Salvinija. V Italiji je dolgo tlelo nezadovoljstvo in na volitvah je prišlo do populistične, protievropske, nacionalistične erupcije. Salvini je že dan po volitvah izjavil, da je populizem zanj časten naziv, ker da je tu zaradi ljudstva in hoče slišati glas ljudi – vox populi.
Italija se je s temi volitvami za vedno preobrazila. Katera država bo naslednja? Bo etabliranim strankam, ki težijo k političnemu centru, uspelo preobrniti populistični trend?

Najprej bomo to lahko videli na Švedskem, že septembra, ko bodo volitve. Kent Ekeroth iz nacionalističnih in protipriseljenskih Švedskih demokratov je na Bannonovo povabilo prav tako prišel v London. Po zadnji anketi imajo Švedski demokrati med vsemi strankami največjo podporo državljanov, 26-odstotno.

Z napovedmi misli resno

Ali bo Bannonu uspelo v Evropi, kar mu ni v Ameriki, je vprašanje, ni pa dvoma, da z napovedmi misli resno. Kakor je resno mislil v Ameriki, o kateri je dejal, da v njej ne obstaja funkcionalna konservativna stranka. »Potrebujemo gverilsko populistično gibanje desnega centra z antiestablišmentskim srcem, ki bo tolklo po Washingtonu, po progresivni levici in institucionalni republikanski stranki.«

Maja je Bannon v govoru v Budimpešti ocenil, da je evropski »populistični in nacionalistični revolt« 18 mesecev do dve leti pred ameriškim predvsem zaradi Faragea, Orbána in liderjev dveh italijanskih vladajočih strank – Lige in Gibanja 5 zvezd.

Mesijanstvo

Bannon kot mesija ni bil samo v Rimu in na Madžarskem, bil je v marsikateri evropski državi, tudi v Franciji. Tu si je delil oder z Marine Le Pen. »Naj vam govorijo, da ste rasisti, naj vam govorijo, da ste ksenofobi, naj vam govorijo, da ste primitivni. Nosite to kot medaljo časti,« je sporočil zbranemu občinstvu.

Ta čas je v Nemčiji in Veliki Britaniji slišati pobude, da bi mu prepovedali vstop v državo, ker da je nevaren. V Veliki Britaniji kroži tudi peticija, ki jo je do zdaj podpisalo približno 10.000 ljudi.
 

Inteligenten in izobražen

Steve Bannon ni od muh, nasprotno, je inteligenten in izobražen mož. Ima dobro formalno izobrazbo in bere filozofske knjige. Po končani zasebni katoliški vojaški šoli Benedictine College Preparatory je diplomiral iz urbanizma na Virginia Techu. Sedem let je delal v ameriški mornarici in se navduševal nad Reaganom, vmes je magistriral iz nacionalne varnosti na univerzi Georgetown. Študij je končal tudi na Harvard Business School. Zatem je tri leta delal kot investicijski bančnik v Goldman Sachsu. S kolegi je nato ustanovil majhno investicijsko banko, specializirano za medijsko industrijo, kar ga je pripeljalo v šovbiznis.

Nato se je posvetil znanstveno-ekološkemu projektu Biosfera 2, ki je bil v devetdesetih letih zelo medijsko izpostavljen kot čudežen.

Nato se je ukvarjal s produkcijo filmov v Hollywoodu, produciral jih je 18. Ker ga je vlekla politika, je začel delati dokumentarne filme o politikih, najprej o Reaganu. Pred desetletjem sta s pokojnim Andrewom Breitbartom ustanovila portal, najbrž edini medij v ZDA, ki je odkrito podpiral Trumpovo kandidaturo za predsednika.