V nadaljevanju preberite:

Prepričan sem, piše Andraž Teršek, da ni težko razumeti, zakaj veljavno, zavezujoče pravo ne more temeljiti na »domnevah« in zakaj morajo biti vsi pravni predpisi in vse pravne določbe vsebinsko in pojmovno jasni in razumljivi. In da morata jasnost in razumljivost veljavnega prava omogočati ljudem predvidevanje pravno dovoljenega in nedovoljenega ravnanja. Pa tudi, da v pravnem redu obstaja hierarhija pravnih aktov.

Nižji pravni akti morajo biti utemeljeni z višjimi pravnimi akti, procesno in vsebinsko. Nižji, podzakonski pravni akti (sklepi, odloki, uredbe), morajo ostati v okvirih, ki jih določajo zakoni, višji pravni akti. Ti pa morajo ostati v okviru, ki ga določata ustava in mednarodno pravo. Zato podzakonski predpisi nikoli ne smejo ožiti pravic, določenih z ustavo in zakoni, niti širiti dolžnosti. Podzakonski predpisi ne smejo predpisati ničesar, kar ni že dovolj jasno in razumljivo določeno v zakonih.

Seveda se zavedam, dodaja Andraž Teršek, da so spoštovani sodnici in spoštovani sodnik višjega sodišča v Kopru le strokovno suvereno, poklicno odgovorno in etično zgledno opravljali in opravili svoje sodniško delo. A naj mi bo vseeno dovoljeno, da jim v imenu velikega števila pravnic in pravnikov ter državljank in državljanov izrečem čestitke za sodniško suverenost in zglednost, tudi pričakovani pogum, ob sodbi št. VSK00044707, z dne 18. marca 2021, s katero je sodišče ugotovilo in potrdilo, da podzakonski akti, s katerimi je oblast zahtevala nošenje mask in prepovedala gibanje brez mask, niso bili izdani v okviru, ki ga določa zakon – 39. člen zakona o nalezljivih boleznih (ZNB), zato ravnanje v nasprotju s tem podzakonskim pravnim aktom ne pomeni prekrška. Zato so vse globe in odločbe o globah nične.