V zadnjih letih je postalo skoraj pravilo, da se načrtovalce politik v socialnem varstvu dojema kot nepomembno skupinico, saj se ministrstvo, pristojno za socialno področje, ukvarja pretežno z zaposlovanjem in pokojninskimi reformami.
Galerija
V sedemdesetih letih 20. stoletja je na univerzi Berkeley v Kaliforniji nekaj študentov na vozičkih, ki jim je sicer uspel preboj na univerzitetni študij, ugotovilo, da jim zaradi nedostopnosti vseh vrst študija ne bo uspelo končati; zahtevali so individualizirano podporo – ne kot luksuz, ampak kot temeljno državljansko pravico. Borili so se za »nemogoče«: pravico do stanovanja, osebne asistence, dostopnega javnega prevoza in javnih stavb, vrstniškega svetovanja, in si izborili veliko. Po državi so se začeli ustanavljali centri za neodvisno življenje, ljudje pa so dobili pravico, da se odločijo, kje bodo živeli in s kom in kdo jih bo pri tem podpiral. FOTO: Dejan Javornik
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITE Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji