V nadaljevanju preberite:

Srbija je postala zatočišče za številne Kubance, med njimi so nekateri najvidnejši nasprotniki komunistične partije, ki že desetletja vlada na Kubi. Novo življenje si v Beogradu ustvarja tudi pravnik in aktivist Fernando Almeyda. Prosil je za azil, s svojimi izkušnjami pa bo zdaj pomagal drugim beguncem v Srbiji.

V Srbijo je lahko vstopil brez vizuma, drugi dve državi, kamor bi se še lahko zatekel, sta bili Nikaragva in Rusija. Sprva je želel v Beogradu ostati le krajši čas, toda kmalu je postal del skupnosti, ki v Srbiji pomaga beguncem. Pridružil se je neprofitni organizaciji Ideas, saj ima precej izkušenj z bojem za človekove pravice, hkrati pa lahko beguncem pomaga tudi s pravnim znanjem. Prav zato je Almeyda v Srbiji zaprosil za azil in si počasi ustvarja novo življenje daleč od Kube.

Vlada zdravnikom vzame tudi dokumente, na misijo pa pošljejo samo tiste, ki imajo na Kubi družino, saj hočejo imeti čim več varovalk, da zdravniki na tujem ne bodo pobegnili. In ko so na misiji, jih stalno nadzorujejo in imajo prepoved govorjenja o Kubi. Če že, lahko govorijo samo to, da je Fidel Castro kot bog in da je kubanska revolucija nekaj čarobnega.

Levičarje po svetu prav malo briga, da stradamo in umiramo, njim je važno samo to, da ohranjajo lažno in sanjsko predstavo o Kubi, o raju, ki v resnici ne obstaja. To je zelo sebično razmišljanje, sploh ker nihče od teh levičarjev ni nikoli živel na Kubi. Dobijo pa kubanski denar, da pripovedujejo takšne pravljice.

Največji problem Kube je, da je družbeni in politični prostor popolnoma zaprt za vsakršne spremembe ali drugačnost. Dokler bo tako, bodo ljudje zapuščali Kubo, saj jih preganja politični sistem, ki ga niso sami izbrali.