V nadaljevanju preberite:

Tam, kjer danes leži gradbena jama, je pred desetletji stala bežigrajska vojašnica. Kolektiv Krater gradbeno jamo razume kot prostor družbenega in prostorskega eksperimenta. Kolektiv je prejemnik Plečnikove medalje.

V intervjuju so spregovorili o tem, kako so ta navidezno prazni prostor aktivno spremenili v laboratorije za biologe, arhitekte, oblikovalce, umetnike in navadne ljudi. Doslej zaprto območje, ki je bilo kot siva pega v prostoru, je prvič po šestindvajsetih letih postalo dostopno javnosti. Na Kraterju se, tako menijo njihovi člani, lahko učimo veščin samoorganizacije, samooskrbe in kulturne produkcije ter pridobivamo znanja iz ekologije ali lokalne pridelave hrane. Še več, samonikli ekosistemi nam dajejo številne zglede, kako v urbanih okoljih vzpostaviti podnebno odporne naravne rezervate, s katerimi lahko izboljšamo življenjsko okolje ne samo ljudi, temveč tudi drugih živih bitij.

Krater je prostor, ki je po dogovoru brezplačno dostopen za vse ustvarjalce, brez selekcij in dokazil, torej referenc, cv-jev ali motivacijskih pisem