
Galerija
Neomejen dostop | že od 14,99€
Molk ne bo ozdravil bolezni. Nasprotno. Molk stvari običajno samo še poslabša, je nekoč zapisal Lev Tolstoj. V Rusiji to drži kot pribito. Danes morda še bolj kot v njegovem času. Ljudje molčijo, ker jih je strah. A problem je, da molk praviloma nikoli ne pomeni nestrinjanja z režimom, ampak v bistvu tiho prikimavanje oblastnikom. Ali kot je nekoč dejal legendarni sovjetski bard Aleksander Galič: z molkom postaneš sokriv za zločine, ki jih tudi v tvojem imenu počne oblast.
Prav o tem sva se nedolgo tega pogovarjala z Mihailom Hodorkovskim v Münchnu.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Obstoječi naročnik?Prijavite se