V nadaljevanju preberite:

Najbrž ni družbe, ki ne bi bila ranjena, in ni družbe, ki si ne bi bolečin prizadejala sama. Portugalci so imeli Salazarja in imajo zdaj Dolge noči v Caxiasu: roman o tragiki političnih zapornikov v svinčenih desetletjih diktature Estado Novo (1933–1974).

Pisateljica Ana Cristina Silva je knjigo As Longas Noites de Caxias, Dolge noči v Caxiasu, izdala leta 2019. V slovenščini je ni mogoče brati, zato pa so jo prevedli v hrvaščino, in zgolj v ta jezik. Čudna so pota prevajanja, kakor so tudi sicer (in to so vedeli že nadrealisti) ključna naključna srečanja. Kakor je avtorica povedala v intervjuju za Sobotno prilogo, je pred časom knjigo kupil tudi neki na Otoku živeči portugalski režiser in namerava po njenem romanu posneti televizijsko serijo. Morda bo res to storil, mogoče ima knjiga pred seboj še lepo prihodnost, lahko da jo bo potem doma kdo vendarle ponatisnil in jo bodo prevedli še marsikod na tujem.