V nadaljevanju preberite:

Včeraj dopoldan sem se povzpel do Planine v Lazu, kjer je koča Daneta Zajca, v kateri je letoval. In zdelo se mi je, da tam zgoraj slišim njegovega velikega črnega bika in da vidim Daneta, kako mu zre v otožne oči. Tam zgoraj človek začuti praznino in zdi se mu, da sliši glasove, ki lezejo čez vrhove gora, a nikogar ne dosegajo. Klic v prazno tam zgoraj ni le prispodoba, a vendar se mi zdi, da je Danetov veliki črni bik, ki rjove v noč, najbolj čudovita prispodoba našega osamljenega sveta, v katerem jezni ljudje rjovejo v prazno in večina njihovih klicev ostane neodgovorjenih in se jim namesto odgovorov vračajo le odmevi lastnega glasu.