V nadaljevanju preberite:  

Katalonsko vprašanje kliče po političnih rešitvah, a ker teh zaradi nasprotovanj v Madridu in težav v Barceloni ni, ponuja stroge odgovore pravosodje. Narekovati bi jih hotela še ulica, če ne bi bila zaradi pandemije tudi v Kataloniji izpraznjena. Slaba štiri leta po spodleteli razglasitvi neodvisnosti je zaradi vpletenosti v osamosvojitveno gibanje okrog 2800 Kataloncev v sodnem postopku, že obsojenih ali oproščenih, tudi za zapahi ali v eksilu. Strele udarjajo v visoke vrhove, a nič manj še v nižje.

​Albert Royo, ki so ga začeli sodno preiskovati spomladi 2018, je bil na visokem položaju. Od februarja 2013 pa vse do oktobra 2017 – ko je po ponesrečeni katalonski razglasitvi neodvisnosti z aktivacijo 155. člena ustave nadzor nad avtonomno regijo Katalonijo za skoraj devet mesecev prevzela osrednja oblast v Madridu – je deloval kot generalni sekretar Diplocata, katalonskega sveta za javno diplomacijo. Kakor ga bremenijo v obtožnicah in se bo, kot je povedal v pogovoru za Delo, moral zagovarjati kar v štirih zadevah, je domnevno spornih več kot polovico dejavnosti, ki so jih izvajali pod njegovo taktirko: »Od debat, za katere smo poskrbeli na univerzah bodisi v Barceloni bodisi drugod po Evropi, do finančne pomoči nevladnim organizacijam, ki so del mednarodnih mrež, denimo katalonskega Rdečega križa. Niti tega ne bi smeli početi.« Menda je bilo prav tako nezakonito, da »smo v Katalonijo vabili tuje politike in novinarje, ki so potem spremljali razmere, se srečali s predstavniki različnih strank in organizacij. Očitajo mi, da smo širili kampanjo za neodvisnost, kar je v navzkrižju z ustavo in delovanjem nacionalnih oblasti v Madridu. A smo v resnici samo pojasnjevali, kaj se dogaja, kar je skladno s poslanstvom Diplocata: predstavljati Katalonijo svetu.« Kaj ga zdaj sodno čaka?