V nadaljevanju preberite:

»Ne razumem, da o tistih, ki imajo 3000 evrov bruto plače, govorimo kot o bogataših, ki jim je treba vse pobrati, a jim že z dohodnino vzamemo 70 odstotkov zaslužka. Tudi ne morem razumeti, da nekateri v parlamentu govorijo o nacionalizaciji podjetij in plačilnih razmerjih ena proti štiri. Očitajo nam, da v primeru uvedbe razvojne kapice nastal manko v proračunu, pravijo tudi, da se zavzemamo, da bodo vsi revni državljani brez javnega zdravstva. To ni res. Izdelali smo izračune, da bo tretjina primanjkljaja v proračunu v prvem letu že vrnjenega nazaj prek DDV, ker bodo tisti, ki bodo več zaslužili, tudi več trošili. Zaradi tega bomo tudi bolj privlačni za nova domača in tuja podjetja, za digitalne nomade, slovenski podjetniki se ne bodo več izseljevali, podjetja bodo lažje izplačevala višje plače, ker bodo imela občutek, da je davčni sistem pravičen itd. Če tega ne bomo naredili, bo naša torta vedno manjša, krč pa vedno večji,« v intervjuju med drugim pravi Andrej Božič.

Andrej Božič se je kalil v krškem Vipapu, papirnici Goričane, nato v predstavništvu multinacionalke ABB, Iskri Ero, Drogi, nemški tovarni papirja Mondi Raubling in Steklarni Hrastnik, kjer je leta 2010 dobil priložnost, da je preizkusil model vodenja in preobrazbe podjetij. Leto 2015 je Steklarni prineslo nagrado european business award, Božiču pa naziv manager leta 2016, priznanje gospodarske zbornice za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke ter nominacijo za Delovo osebnost. Nekaj časa je bil član uprave Slovenskega državnega holdinga. Božič je trenutno častni konzul Nove Zelandije v Sloveniji, častni predsednik Britansko-slovenske gospodarske zbornice, član upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije in od januarja letos predsednik Združenja Manager.