V nadaljevanju preberite:

Ob vsem tem se ni mogoče čuditi, da so Daoudove poetične, alegorične in v Franciji nagrajene Hurije v Alžiriji prepovedane; kar pa seveda ne pomeni, da jih Alžirci skrivoma ne berejo. Medtem ko je Goncourtova žirija prepoznala avtorjev pogum pisati v bran ženskam (Daoud nasprotuje tudi naglavni ruti) in proti pozabi (o državljanski vojni se alžirski šolarji ne učijo, islamistični teroristi, ki jim ni nihče nikoli sodil, se prosto sprehajajo po ulicah), ima nasprotna stran svoja stališča in svoje različice »resnice«.

Nekateri zmerjajo Kamela Daouda za izdajalca Alžirije, tudi islama, drugi – prav tako v Franciji in zlasti na ekstremni levici – mu zaradi njegovih kritik islamistične ideologije, »patološkega« odnosa (radikalnega) islama do ženskega telesa in spolnosti, očitajo spogledovanje s skrajno desnico. Pisatelj gre neredkim v nos tudi zato, ker je že leta kritičen do nenadzorovanih migracij in je ob terorističnih napadih na stari celini že večkrat na glas seciral muslimanski svet.