Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Sobotna priloga

Kako diši zgodovina?

Dve knjigi in dve različni zgodbi o vonju. Kako je nastal najbolj znameniti parfum na svetu in kako je dišal socializem?
Coco Chanel je rada rekla, da ne potrebuje dnevne doze strupa, ki mu rečemo sreča. Foto AFP
Coco Chanel je rada rekla, da ne potrebuje dnevne doze strupa, ki mu rečemo sreča. Foto AFP
24. 7. 2021 | 06:00
24. 7. 2021 | 08:24
23:55

V nadaljevanju preberite:


Gabrielle Chanel je otroštvo preživela v sirotišnici oziroma v samostanu, kjer se je izučila za šiviljo. Takrat sta jo obkrožali dve barvi – bela in črna, ki sta kasneje postali zaščitni znak njenih kreacij. V spomin so se ji vtisnili bele bluze, ki so jih nosile nune in so bile vedno sveže oprane, ter črna krila.

Parfumerja Ernest Beaux, ki je ustvaril Chanel N°5, in Auguste Michel, ki je oče Rdeče Moskve, sta imela nekaj skupnega – ljubezen do Rusije in Francije. Z mondenim vlakom sta potovala iz Pariza ali Azurne obale v Moskvo in nazaj, tako kot je rusko maslo vsak dan potovalo v Francijo, sveže jagode in cvetlice s francoske riviere pa na carski dvor.

Orwell je oboževal vonj rek in ribolov. To se mu je zdel najboljši šport, individualističen in ne preveč krvav. Zelo moški. Loviti ribe ob potoku pod vrbo je nekaj najlepšega, je nekje zapisal, priča o nekem drugem času pred letali, radiem in Hitlerjem.

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Sorodni članki

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine