Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Sobotna priloga

Kaj je največ vredno?

Katere knjige so vznemirjale bralce v anglosaškem svetu? In zakaj se moramo več pogovarjati o umetni inteligenci?
Kaj pomeni biti človek v svetu, v katerem ne bomo več boljši in najpametnejši? Se bo naša celotna vrsta znašla v eksistencialni krizi? Nam dojemanje drugih živih bitij na planetu lahko pomaga dojemati prihodnost, ki si jo bomo delili z umetno ustvarjenimi bitji? Te slike je ustvarila umetna inteligenca s pomočjo posebne programske opreme, povezane z veliko slikovno datoteko, ki besede in cele stavke spremeni v edinstvene, nikoli enake slike. FOTO: Tehniški muzej Dunaj/Heimat Wien
Kaj pomeni biti človek v svetu, v katerem ne bomo več boljši in najpametnejši? Se bo naša celotna vrsta znašla v eksistencialni krizi? Nam dojemanje drugih živih bitij na planetu lahko pomaga dojemati prihodnost, ki si jo bomo delili z umetno ustvarjenimi bitji? Te slike je ustvarila umetna inteligenca s pomočjo posebne programske opreme, povezane z veliko slikovno datoteko, ki besede in cele stavke spremeni v edinstvene, nikoli enake slike. FOTO: Tehniški muzej Dunaj/Heimat Wien
6. 1. 2024 | 06:00
20:33

V nadaljevanju preberite:

Naomi Klein, lani je izdala novo knjigo z naslovom Doppelganger, je za Guardian napisala zanimiv članek o tem, da nam velike korporacije rade obljubljajo, da bo umetna inteligenca odpravila revščino, ozdravila bolezni in planet rešila pred uničenjem zaradi podnebnih sprememb. Morda res, a vedno je vse odvisno od stvarnika. Poglejmo ljudi oziroma podjetja, ki ustvarjajo umetno inteligenco, predlaga Kleinova. Jih vodita dobrota in humanizem ali zgolj pohlep, tekmovanje, paranoja, črpanje naravnih virov in dobiček? Odgovor je jasen, zato obstaja velika verjetnost, da bo tudi umetna inteligenca, ki jo bodo ustvarili, postala le strašljivo orodje za nadaljnje plenjenje. Že to, da kradejo pisateljem, priča o tem, kam gremo. »Zakaj bi na primer moralo biti dobičkonosnemu podjetju dovoljeno brezplačno in brez dovoljenja vnašati slike, risbe in fotografije živečih umetnikov v program, kot sta dtable diffusion ali dall-E 2?« se sprašuje Kleinova.

 

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Sorodni članki

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine