V nadaljevanju preberite:

Prešeren Črtomirja opiše kot pogumnega in etičnega vojščaka. Na koncu se pogani zatečejo na Ajdovski grad, kjer jih obkoli Valjhun, in ko se neke noči poskušajo skrivaj prebiti v gozd in v svobodo, v svet, v katerem si lahko vsak sam izbere svojo vero, jih napade krščanska vojska in vse pomori.

Preživi le Črtomir, ki se zjutraj, naslonjen na svoj krvavi meč, znajde pred nebeško čistim Bohinjskim jezerom. Obupan je in le zato, ker ljubi pogansko svečenico Bogomilo, se odloči, da ne bo naredil samomora. A ko se pozneje srečata pri slapu Savica, spozna, da je Bogomila postala kristjanka, saj je novemu Bogu obljubila večno zvestobo in služenje v času zemeljskega življenja, če bo le ohranil Črtomirja živega. In Bog je držal obljubo. Odrekla se je zemeljski sreči s Črtomirjem, saj verjame, da bosta po smrti v nebesih spet skupaj. Črtomir, ki dvomi o krščanski veri, saj je spoznal, da v njenem imenu koljejo ljudi, ki ne verujejo vanjo, se na koncu vda in v joku in molku, kot zapiše Prešeren, pusti, da ga duhovnik krsti pri slapu Savica. Z Bogomilo gresta vsak svojo pot in »nič več se nista videla na sveti«.