Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Sobotna priloga

Jezero

Zdaj, ko sem po dolgem času še enkrat brala Krst, sem spet premišljevala o tem, kakšna umetnina je.
Ni čudno, da je Bohinjsko jezero prostor naše mitologije. FOTO: Jože Suhadolnik
Ni čudno, da je Bohinjsko jezero prostor naše mitologije. FOTO: Jože Suhadolnik
27. 7. 2024 | 06:00
9:09

V nadaljevanju preberite:

Prešeren Črtomirja opiše kot pogumnega in etičnega vojščaka. Na koncu se pogani zatečejo na Ajdovski grad, kjer jih obkoli Valjhun, in ko se neke noči poskušajo skrivaj prebiti v gozd in v svobodo, v svet, v katerem si lahko vsak sam izbere svojo vero, jih napade krščanska vojska in vse pomori.

Preživi le Črtomir, ki se zjutraj, naslonjen na svoj krvavi meč, znajde pred nebeško čistim Bohinjskim jezerom. Obupan je in le zato, ker ljubi pogansko svečenico Bogomilo, se odloči, da ne bo naredil samomora. A ko se pozneje srečata pri slapu Savica, spozna, da je Bogomila postala kristjanka, saj je novemu Bogu obljubila večno zvestobo in služenje v času zemeljskega življenja, če bo le ohranil Črtomirja živega. In Bog je držal obljubo. Odrekla se je zemeljski sreči s Črtomirjem, saj verjame, da bosta po smrti v nebesih spet skupaj. Črtomir, ki dvomi o krščanski veri, saj je spoznal, da v njenem imenu koljejo ljudi, ki ne verujejo vanjo, se na koncu vda in v joku in molku, kot zapiše Prešeren, pusti, da ga duhovnik krsti pri slapu Savica. Z Bogomilo gresta vsak svojo pot in »nič več se nista videla na sveti«.

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine