V nadaljevanju preberite:

Tone Stojko je bil zraven, ko je nastajala nova slovenska zgodovina, zraven je bil že dolgo prej, ob demonstracijah leta 1968, pa v Pragi leto pozneje, na Kosovu, kjer ga je policija dovolj zgodaj porinila v marico, da je ni skupil od Srbov – ker bil je ob pravem času na pravem mestu, spet –, bil je na demonstracijah gasilcev, pa mladih za podnebno pravičnost in še najmanj nekaj ducatov drugih, v zadnjih mesecih na petkovih in sredinih protestih – se zdaj tako delimo? – in zabeležil vse bistveno, kar se je tam dogajalo. Z lestvijo, ko je bilo potrebno.

Bil je zraven tudi tistega 31. maja 1988 in pred Mikroado posnel aretacijo Janeza Janše. »Kot marsovček sem se pojavil na Mikroadi sredi tajne policijske preiskave. Preiskovalci so me najprej hoteli zadržati, potem so me pa vseeno izpustili. Ni mi bilo lahko. Nisem vedel, kako funkcionira tajna policija. Izkušnje sem imel samo iz literature v vzhodnih državah, kar ni bilo nič prijetno. Toda priložnost je bila, kljub nevarnosti, prevelika. Tako sem šel v laboratorij po fotoaparat, zasedel okno v drugem nadstropju sosednje hiše in čakal. Kako dobro uro. Okrog pol dvanajstih so preiskovalci začeli v več skupinah zapuščati Mikroado. Vse sem fotografiral ...«