Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Sobotna priloga

Hladna vojna na morskem dnu

PREMIUM   D+   |   Sobotna priloga

Hladna vojna na morskem dnu

Norveška podjetja nameravajo na morskem dnu izkopavati kobalt, baker, cink, magnezij, nikelj in različne redke kovine.
Ljudje o globokomorskem rudarjenju ne vedo skoraj nič. FOTO: Loke
Ljudje o globokomorskem rudarjenju ne vedo skoraj nič. FOTO: Loke
29. 6. 2024 | 05:00
45:40

V nadaljevanju preberite

Devetega januarja letos je norveški parlament z veliko večino (80 glasov za, 20 proti) prižgal zeleno luč za rudarjenje na globokomorskem dnu. Norveška, ki samo sebe pojmuje kot eno najbolj zelenih držav na svetu, je na poti, da postane prva država, ki bo del svojega morskega dna namenila za industrijsko rudarjenje.

Na norveškem izključnem ekonomskem območju, ki obsega 281.000 kvadratnih kilometrov (za lažjo predstavo: površina Velike Britanije je 244.376 kvadratnih kilometrov), naj bi se rudarilo od 1500 do 4000 metrov globoko. V popolni temi, ki jo razsvetljujejo le bitja, ki proizvajajo bioluminescentno svetlobo.

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine