V nadaljevanju preberite:

Modus operandi v Čečeniji je bil nekakšen vzorec za vse ruske pokole v naslednjih dveh desetletjih. Model vojaške in politične strategije. Učbenik lomljenja odpora prebivalstva. Mrtvaški ples, po katerem morilci nikoli niso kaznovani. Ne v Čečeniji, ne v Gruziji, ne v Siriji, ne v Ukrajini. Dokazi o zločinih niso zanimali nikogar. Nafta, plin in ruski denar v zahodnih bankah so bili vedno pomembnejši od človeških življenj. Masakre, ki jih je počel Kremelj, so neprizadeto razglašali za »rusko notranjo zadevo«. Zakaj se vse to, kljub dokazanim zločinom, dogaja znova in znova?