V nadaljevanju preberite:

Svobodo tiska v skoraj vseh, a še vedno ne v vseh državah članicah Evropske unije zagotavlja že sama raznolikost časopisov in medijskih hiš. Ko zjutraj v trafiki naberem svoj kup časnikov, od skrajno desnih do skrajno levih, sem v devetih nebesih. Čeprav ne soglašam z mnenji ne enih ne drugih, sem zadovoljen, da obstajajo in da se imajo priložnost izražati v javnosti. Drugič pa se moramo soočiti z usodnim dejstvom, da tiskane izdaje časopisov čaka naglo izginotje. Pred dvajsetimi leti je bila naklada hišnega dnevnika La Repubblica 700 tisoč izvodov, danes dnevno natisnejo povprečnih 160 tisoč izvodov. Tako je tudi z dnevnikom Corriere della Sera, da ne govorimo o francoskih.

Med svojimi pogostimi bivanji v Parizu ugotavljam, kako so se dnevniki Le Figaro, Le Monde in Le Parisien skrčili na peščico listov kakor v drugem povojnem času! Vi tega ne veste, ker ste premladi, a v zgodnjih petdesetih letih so dnevniki izhajali na štirih straneh. V Italiji je nekoč obratovalo 32 tisoč kioskov, danes jih je le še polovica, 16 tisoč. Če podatke vzamemo resno na znanje, pridemo do sledečega zaključka: ali lahko spletni mediji ustrezno nadomestijo tiskane? Do določene mere že, a ne v celoti – prevelika škoda je v igri!