
Galerija
Neomejen dostop | že od 14,99€
Štiriinšestdesetletni Ebrahim Raisi, skrajni konservativec in dolgoletni najbolj zvesti podizvajalec ajatol, ki je bil za predsednika (po porazu proti Hasanu Rohaniju leta 2017) izvoljen leta 2021, se je skupaj s celotnim iranskim državnim vrhom s predvidljivim odzivom na izraelsko provokacijo namesto za mir odločil za vojno – in s tem za eksistencialno tveganje v morda globalno najbolj vnetljivem trenutku v 21. stoletju. Še najmanjša cena, ki jo bo moral plačati Iran, je ob stopnjevanju gospodarskih sankcij dokončen konec upanja po ponovnem zagonu jedrskega sporazuma.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji