V nadaljevanju preberite:

Kje smo 30 let po razpadu Jugoslavije? Hrvoje Klasić (1972), profesor za novejšo hrvaško in svetovno zgodovino na Filozofski fakulteti v Zagrebu, je prepričan, da nam gre bistveno slabše od pričakovanj, saj nismo razčistili s preteklostjo. Opozarja na razrast (nedoslednega in škodljivega) nacionalizma, a tudi na možnost sprememb, če ima politična levica dober program.

Leve stranke imajo že trideset let težave s komunističnim nasledstvom in dokazovanjem patriotizma. Desnica v Sloveniji in na Hrvaškem je prevzela monopol nad patriotizmom, zato v levih strankah vlečejo napačne poteze, samo da bi dokazali, da so tudi oni pravi Slovenci in Hrvati.

Nacionalistični patriotizem je največkrat povsem lažen. Nobenemu nacionalističnemu politiku niso interesi države pomembnejši od njegovih lastnih interesov. Zato jim ni težko, da poklonijo državna podjetja Madžarom ali Nemcem. Tega niso naredili komunisti, temveč hrvaški in slovenski nacionalisti.

Če bi vam v sedemdesetih letih nekdo rekel, da bosta razpadli Sovjetska zveza in Jugoslavija, in bi vas zraven še vprašal, kdo bo razpadel na miren način in kdo v krvi, bi vsi rekli, da bo v vojni razpadla Sovjetska zveza, saj je bilo tam bistveno več orožja in trdega vladanja. A ni bilo tako. V krvi je končala Jugoslavija.

Največji stranki na Hrvaškem sta HDZ na desni in SDP na levi, toda če pogledamo njune programe za zunanjo politiko, socialo, izobraževanje ali zdravstvo, med njimi ni razlik. Razlike so le v tem, kaj eni in drugi mislijo o Titu, Tuđmanu, Nevihti in drugi svetovni vojni. Ampak ljudje od tega ne morejo živeti.