V nadaljevanju preberite:

Z družboslovnega vidika je obvladovanje pandemije predvsem vprašanje sodelovanja. Zdaj, ko se nam v morda zadnji etapi dolgotrajne preizkušnje že svetlika cilj, zatika pa se s sredstvi in voljo za cepljenje, niso odveč kolesarske izkušnje.

Tadej Pogačar, zmagovalec klasike po Valoniji, je svoj uspeh komentiral takole: »Zadnjih deset kilometrov sem vedel, da če delamo vsi skupaj, bomo v zadnji kilometer prišli vsi skupaj.« (RTV SLO, 25. 4. 2021). Če peterica ubežnikov ne bi sodelovala, bi jih glavnina ujela, saj sodelujoča glavnina mnogo lažje opravi z zračnim uporom od slabo sodelujoče peterice; še posebej v čelnem vetru in na ravnini.

Tako kot take kolesarske situacije tudi pandemija terja sodelovanje, ki ga zaradi mešanih motivov ni enostavno doseči. Smisel tega je lani dobro povzel Giacomo Agostini iz obolelega Bergama. Sedemnajstkratni svetovni prvak v kolesarstvu na motorni pogon (motociklizmu) je za Skysport takole zagovarjal sodelovalnost: »Vendar tudi upam na najboljše. Zaprl sem se v hišo, spoštujem pravila in spoštovati bi jih morali vsi. Gre za veliko žrtev, če bomo k njej prispevali vsi, tako da ne bomo hodili ven, sicer bomo problem podaljšali za več mescev. Menim, da je stroga zapora za določen čas prava odločitev. Je velika izguba, toda življenje je dragocenejše od denarja.