Medtem ko iz Vietnama poročajo, da so odkrili še eno različico novega koronavirusa, kombinacijo bolj nalezljivih indijske in britanske različice, ki se hitro širi po zraku, je zaradi majhne precepljenosti prebivalstva in naraščanja števila okuženih že minuli teden v kar 19 državah po svetu primanjkovalo medicinskega kisika, zaradi česar so tamkajšnji zdravstveni sistemi na robu zloma. Ga imamo pri nas dovolj?

Na javni agenciji za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP), ki bedi nad medicinskim kisikom – ta je namreč opredeljen kot zdravilo in sodi pod zakon o zdravilih in njegove podzakonske akte –, odgovarjajo, da jim je med epidemijo v Sloveniji uspelo zagotavljati zadostne količine za vse potrebe. Že februarja lani so pozvali vse imetnike dovoljenja za promet z medicinskim kisikom k takojšnjemu odzivu, med epidemijo pa so z njimi, gospodarskim interesnim združenjem za tehnične pline (GIZ TP) ter bolnišnicami vzpostavili dialog in koordinacijo.

»V najbolj kritičnem obdobju smo se vsak teden seznanjali z razmerami, kar je preprečevalo morebitne motnje v dobavi. Po naših podatkih se je lani poraba utekočinjenega medicinskega kisika povečala za približno 20 odstotkov glede na leto prej, poraba stisnjenega medicinskega kisika v jeklenkah pa za približno 90 odstotkov,« so povzeli na agenciji.

Tudi v ljubljanskem kliničnem centru pritrjujejo, da niti v najhujših razmerah v drugem valu ni grozilo pomanjkanje medicinskega kisika, čeprav nimajo svojih generatorjev za njegovo proizvodnjo, so ga pa lani porabili skoraj dvainpolkrat več. Pred covidom so ga porabili kakšnih 100.000 kilogramov na mesec, lani pa kar 235.000 kilogramov, kar je približno dvakrat več kot v UKC Maribor.



Kot je povedala dr. Mateja Logar z ljubljanske infekcijske klinike, ga bolnik na covidnem oddelku potrebuje okoli 15 litrov na minuto, pri največjih pretokih v intenzivni enoti pa tudi 50 litrov na minuto (bolniki s kronično dihalno stisko, denimo, imajo odmerjen pretok le od 0,5 do 2 litra na minuto). Toda ne dovajajo vedno le 100-odstotnega kisika, temveč tudi mešanico z zrakom.

Blagovne rezerve so UKC Ljubljana v prvem valu dobavile dva prenosna kontejnerja, ki pa sta bila za njihove potrebe veliko premajhna, saj omogočata do 50 odjemnih mest, samo na lokaciji diagnostično-terapevtske službe, v prvem in drugem nadstropju, namenjenih covidnim bolnikom, denimo, pa jih je vgrajenih devetkrat več, 450. Zaradi lažjega skladiščenja medicinski kisik kupujejo v tekoči obliki.

Tako v tekoči obliki kot jeklenkah ga kupujejo tudi v mariborskem kliničnem centru, saj prav tako nimajo svojih generatorjev. A kot so povedali v službi za stike z javnostjo, težava ni bila toliko v pomanjkanju kisika kot v pomanjkanju ustreznih jeklenk. V bolnišnicah kisik poleg covidnih oddelkov najbolj potrebujejo tudi v drugih intenzivnih enotah, na oddelkih za pljučne bolezni in v operacijskih sobah.
 

Komaj odstotek

V svetovni proizvodnji tekočega kisika je le odstotek medicinskega kisika, zato so mnoge države med pandemijo od proizvajalcev zahtevale, da se od naročnikov iz najrazličnejših vrst industrije preusmerijo k bolnišnicam. Tehnični kisik, kot ga imenujejo, se med drugim uporablja v proizvodnji in obdelavi kovin za povečanje temperature izgorevanja, za zmanjšanje viskoznosti in izboljšanje pretoka v naftnih in plinskih vrelcih, za čiščenje vode in odpadnih voda, za pakiranje v industriji živil in pijač, prav tako za gojenje in prevoz rib. Tudi medicinskega pa pridobivajo iz zraka.

Pri nas ima po podatkih agencije za zdravila dovoljenje za proizvodnjo medicinskega kisika pet podjetij, eno od njih je Messer Slovenija, ki z medicinskim kisikom oskrbuje skoraj dve tretjini slovenskih bolnišnic in zdravstvenih domov, med drugim UKC Maribor ter splošni bolnišnici v Celju in Slovenj Gradcu.

Največ proizvedejo in prodajo tehničnega kisika, tega največ porabijo v metalurgiji, in sicer za doseganje višjih temperatur pri taljenju v pečeh, med njihovimi največjimi odjemalci pa so Steklarna Hrastnik, proizvajalec steklene volne Ursa Slovenija in proizvajalec kamene volne Knauf Insulation. Že leta 2018 so v Škofji Loki odprli novo kisikarno oziroma obrat za proizvodnjo kisika, dušika in argona zaradi oskrbe slovenskega trga s tehničnimi plini ter velikega odjema kisika v podjetju Knauf Insulation, lani pa jim ga je uspelo registrirati tudi kot obrat za proizvodnjo medicinskega kisika, je povedal prokurist Andrej Mekiš.

Tudi jeklenke s covid oddelkov je treba razkuževati

Lani so prodali 2000 ton tekočega medicinskega kisika, predlanskim, ko epidemije še ni bilo, pa 1500 ton. Letos, denimo, so prodali 65 odstotkov več kisika v jeklenkah v primerjavi z enakim obdobjem lani, ko se je epidemija šele začenjala. »V mariborski klinični center, na primer, kjer so imeli več bolnikov s covidom-19 in s tem tudi večje potrebe, smo dobavljali kisik v tekoči obliki. Tako ga je namreč mogoče zagotoviti večjo količino, saj se ga nato uplini in po cevovodih razpelje do bolnikov. Smo jim pa na covidne oddelke dostavili tudi medicinski kisik v jeklenkah in tako imenovanih snopih, torej v po več povezanih jeklenkah, ki pa smo jih zaradi povečanih potreb dodatno prejeli iz našega matičnega podjetja v Nemčiji. Treba je vedeti, da je število jeklenk, v katere se lahko polni medicinski kisik, omejeno, in prav zaradi te omejitve in tudi daljšega časa za polnitev in ustrezno sprostitev zdravila za trg se utegnejo ponekod po svetu dogajati motnje v preskrbi. To je grozilo tudi nekaterim slovenskim domovom za starejše, ki so potrebovali kisik v jeklenkah v velikih količinah,« je pojasnil Mekiš.

Dodal je, da so kot proizvajalec še največ težav med epidemijo imeli z dodatnim delom: poleg tega da je bila polnilnica zelo obremenjena, saj je polnitev jeklenk z medicinskim kisikom dolgotrajnejša, jim je precej časa vzelo razkuževanje jeklenk s covidnih oddelkov, njihovi vozniki, ki so imeli močno povečan obseg dela, so morali nositi zaščitno opremo, srečevali pa so se s hudimi primeri obolelih za covidom-19.

Kot so za Delo povedali v celjskem podjetju Sapio plini, ki sicer nima primarne proizvodnje kisika v Sloveniji, ampak polni tekoči kisik iz cistern matičnega podjetja Sapio Group iz Italije, po njim znanih podatkih med pandemijo tudi v Italiji niso zaznali pomanjkanja medicinskega kisika.