Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Sobotna priloga

Depresija, narcisizem in osamljenost

Depresija in narcisizem sta si na prvi pogled kot noč in dan. Toda ali to res drži?
Stena s fotografijami v londonskem Design Museum z razstavo Amy, onkraj odra. FOTO: Toby Melville/Reuters
Stena s fotografijami v londonskem Design Museum z razstavo Amy, onkraj odra. FOTO: Toby Melville/Reuters
Mojca Zvezdana Dernovšek, Barbara Vogrinec Švigelj
2. 4. 2022 | 05:00
6:30

V nadaljevanju preberite:

Osamljen človek ima občutek, da ni deležen nikogaršnje ljubezni – da ga nihče ne mara oziroma da nikomur ni mar zanj – kar pa pomeni tudi, da nihče ne mara biti deležen njegove ljubezni. In kaj pomeni ljubiti – če na ljubezen pogledamo širše in jo razumemo ne le kot ljubezen do življenjskega sopotnika, ampak tudi kot ljubezen do svojega otroka ali kot naklonjenost do sodelavca, soseda ali pacienta? Ena od razlag zaljubljenosti in ljubezni pravi takole. Ko se nekdo v nekoga zaljubi, je v resnici v tem drugem zagledal neko dobro lastnost, ki je sam nima. Da tega drugega ljubi, pa pravzaprav pomeni, da prevzema malo te njegove lastnosti, se pravi, da se spreminja na bolje, v svojo boljšo različico – da se izpopolnjuje. Oziroma gre za to, da ga ta drugi spreminja na bolje, ga izpopolnjuje.

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine