Vse težje beremo daljša, »težja« besedila. Je čas pisanja velikih romanov minil? Urednica Jelka Ciglinečki premišljuje o pandemiji in knjigah.

Galerija
Zaprte knjigarne in knjižnice so nas naučile pogrešati knjigo. FOTO: Voranc Vogel
V nadaljevanju preberite:
Zadnja desetletja se je zdelo, da branje zahtevnejših besedil izgublja bitko. Ne le televizija, ki je besedo nadomeščala s sliko, prišel je tudi internet in začel globinsko spreminjati naše bralne navade in sposobnost globinskega branja.
Neleto, leto temne samote, še kar traja – najmanj, kar morate nujno narediti, dokler so odprte knjigarne, je, da dopolnite domačo knjižnico. V vsakem primeru vam bo prišla prav.
Prve tedne karantene se je marsikdo bal samote, ki ga je čakala v tej nenavadni, novi obliki zaporništva, meništva. Mnogi znanci so na spletu objavljali spiske jezikov, ki se jih želijo naučiti, spletnih tečajev, na katere se želijo naročiti …, a izkazalo se je, da bodo to le za redke ustvarjalne samote.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Aktualne in poglobljene vsebine, ki vam pomagajo razumeti svet – za 14,99 EUR na mesec!
NAROČITE Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji