V nadaljevanju preberite:

Vse, kar spustimo v kanalizacijske sisteme, se nam prej ali slej vrne ‒ v kozarec, stavek iz dokumentarnega filma TVS Dva vodika, en kisik avtorice, arheologinje Maje Bahar, ki je junija 2017 doživel premiero na TVS. Dva tedna pred tem se je zgodila okoljska katastrofa na Vrhniki. Takrat smo se začeli množično zavedati, da čista pitna voda tudi pri nas ni nekaj samoumevnega.

Voda je popolna, je pred leti na teh straneh poetično zapisala Irena Štaudohar. V njej so molekule, iz katerih je nastalo vse življenje na Zemlji. Voda nima barve, je brez vonja in okusa. Minimalizem, s katerim se ne more meriti nič na planetu. Če jo natočimo v kozarec in opazujemo, se nam zdi enostavna in hkrati skrivnostna, kot kakšno umetniško delo. Veliki umi in poeti in preroki so o njej napisali čudovite stavke in pesmi. V eni kaplji vode najdemo vse skrivnosti vseh oceanov, kot je rekel Khalil Gibran.

Človeštvo bo v prihodnosti očitno živelo brez nafte, toda brez vode ne bo moglo, pravi Lučka Kajfež Bogataj. In tega se bolj kot mi, posamezniki, državljani in naše vlade, zavedajo multinacionalke in kupujejo zemljišča, da bi si zagotovile dostop do nje. Tako z nakupom zemljišč v drugih državah poskrbijo za nadzor nad vodnimi viri.