V nadaljevanju preberite:

V suženjskih razmerah živi 40,3 milijona ljudi, od tega 25 milijonov v prisilnem delu (druge oblike suženjstva so trgovina z ljudmi, prisilne poroke, suženjska dolžniška razmerja, prevarantsko rekrutiranje ljudi, prodaja organov, najhujše oblike otroškega dela). 70 odstotkov sužnjev predstavljajo ženske in deklice (Walkfree Foundation, Global Slavery Index, 2018).

Prisilno delo ustvarja okoli 128 milijard evrov dobička (Mednarodna organizacija za delo pri Združenih narodih). Čeprav del tega zajema prostitucija, se večji del prisilnega dela skriva v nabavnih verigah. Do nedavnega so se podjetja, ki svoje izdelke proizvajajo prek zunanjih izvajalcev, lahko delala slepe za problem sodobnega suženjstva. Kratenja človekovih pravic zaposlenih, ki se jih ne da opredeliti strogo za suženjstvo, pa imajo še veliko širšo dimenzijo. Kje se neha prostovoljno in začne prisilno delo, če plača v osmih urah dela ni dovolj za preživetje in je človek prisiljen delati v nečloveških razmerah in nečloveško dolgo, da preživi?