Za sabo pustili lasuljo, sekiro in plastično pištolo

Po mnenju ljubljanske tožilke Maje Ulčar ni dvoma, da je 33-letni srbski državljan Miljan Božilov t. i. storilec številka tri, eden od roparjev, ki so 20. junija lani ob 18.07 vkorakali v prodajalno Slowatch v Čopovi ulici v Ljubljani in odnesli vrsto dragocenih ur. Včeraj so bile namreč na ljubljanskem okrožnem sodišču na vrsti sklepne besede v primeru ropa, med katerim je oborožena trojica razbila vitrine in zbežala s 17 hubloti in 31 breitlingi v skupni vrednosti natanko 262.174,33 evra. Sodnici Urški Zorko je tožilka predlagala, naj Božilova pošlje na hladno za pet let, nato pa za enako dobo še izžene iz Slovenije ter mu podaljša pripor.

Rop, je poudarila, je bil nasilen, predvsem na prodajalki pa je pustil hude posledice, saj je morala dolgo jemati pomirjevala, zaradi strahu pa je bila zaslišana prek videokonference.

Pomoč iz Avstrije

Do Božilova so naši organi prišli potem, ko so si ogledali posnetke okoliških varnostnih kamer in domnevno prepoznali enega od storilcev. Posnetke so preiskovalci delili s kolegi drugih evropskih držav in iz Avstrije je prišlo sporočilo, da bi oseba na posnetku lahko bila Božilov. Ugotovili so, da je 18. junija prispel v Slovenijo z Nebojšem Kurtešijem, domnevnim pajdašem, ki ga iščejo s tiralico, rop pa naj bi zagrešila s še enim neznanim sostorilcem.

Božilova so prijeli, ko se je 29. septembra lani pripeljal na mejni prehod Obrežje in v spremstvu neke ženske hotel vstopiti v Slovenijo. Nacionalni forenzični laboratorij (NFL) pa je potrdil, da so njegove biološke sledi na notranji strani lepilnega traku na sekiri, s katero so razbijali vitrine, njegov prstni odtis pa na Lidlovi vrečki, v kateri je ta sekira bila. Roparji so namreč za seboj puščali veliko predmetov. V prodajalni Slowatch so ostali sekira, majica in Lidlova vrečka pa železni klin, ki so ga postavili pod vrata. V bližnjem smetnjaku v Wolfovi ulici naj bi pustili modro srajco z zgovornim napisom »we are aggressive« (agresivni smo) na rokavu, v bližnjem Knafljevem prehodu, skozi katerega so jo očitno ucvrli proti Slovenski cesti, pa so našli še eno od čelad, lasuljo in plastično pištolo.


A tožilstvo kljub tem dokazom ni prepričalo obrambe oziroma odvetnika Žige Kluna. Teza tožilstva je po njegovem le najlažja pot, kako zaključiti ta sodni postopek, je prepričeval sodnico. »V dvomu tožilstvo vlaga obtožbe, sodišče pa v dvomu obtožence oprošča,« je že uvodoma pojasnil, kaj pričakuje od sodišča.

Klun se sicer strinja z ugotovitvami sodnega izvedenca, da je na posnetku, ki je nastal osem minut pred ropom, v bližini kraja ropa res Božilov, kar pa je tudi vse. Ni pa to, kljub biološkim sledem, po njegovem dokaz, da je tudi ropal, temveč le, da je uporabljal predmete, ki so bili najdeni. Ker izvedenci ne znajo določiti starosti teh sledi, bi jih torej lahko uporabljal kdaj prej, je dejal odvetnik in spomnil na primer ropa Malalana. Tudi tam so namreč našli macolo in na njej biološko sled enega od domnevnih roparjev, ki pa je bil nato oproščen z utemeljitvijo, da sled na macoli sicer dokazuje, da jo je nekoč držal v roki, ne morejo pa ugotoviti, kdaj.

Odvetnik torej meni, da se tožilstvo ni poglobilo v dokaze in denimo ni ponudilo razlage, kje naj bi ropar prišel do motorja, s katerim se je odpeljal po ropu, in kje do drugih predmetov. Na posnetku pred ropom namreč hodi peš, v rokah pa nima nobene vrečke. Opozoril je, da je bil po ropu še dva dni v Sloveniji, kar priča o tem, da ni bežal, septembra pa se je brez slabe vesti vrnil sam. Po njegovem je sporna tudi informacija avstrijskih organov, saj tam Božilov ni bil nikoli kaznovan ali obravnavan. Tudi Božilov je v sklepni besedi še enkrat dejal, da ni kriv, in zatrdil, da je pošten družinski človek.