Za jesenski Bravo ne velja več bravo

Zimzeleni Dare Vršič je s še eno mojstrovino popeljal nogometaše Kopra do šeste prvenstvene zmage, Luka Bobičanec Muro prav tako do šeste. Izjemni Štajerec iz Apač v službi na Obali je imel v trenutkih, ko je bil Bravo na pragu pomembne točke, dovolj vsega in je stvari vzel v svoje noge.

Najprej je izsilil prekršek naivnega Davida Brekala, potem pa z izvedbo kazenskega strela razkril, zakaj je nesporno največji mojster v 1. SNL. Soboški Medžimurec je medtem v Novi Gorici rešil slabo Muro. Zmage, ko je moštvo v krizi, in Mura je, so najslajše.

Kdor zna, zna. Pri 36 letih je Vršič pokazal mlajšim, kaj ga loči od drugih, in nalil čistega vina vodilnim ustvarjalcem sicer všečne nogometne nogometne zgodbe iz Spodnje Šiške. Sporočilo, vključno z načinom, kako je Bravo izgubil in igral, je bilo jasno: brez primernega vložka lahko pride tudi črn scenarij. Selitev v 2. SNL za Bravo, kot pravijo v taboru kluba enega od najbogatejših Slovencev Darka Klariča, ne bo nikakršna tragedija.


Bravo je na tekmovalnem in deloma tudi evolucijskem razpotju. Predvsem ustanovitelj in še vedno glavni mož kluba (častni predsednik) Klarič bo tisti, ki bo odločil, ali bo šel Bravo naprej po zastavljenem načrtu in brez vidnejših denarnih vložkov ali pa bo poskušal upočasniti krivuljo navzdol ali jo celo ustaviti. To pa pomeni, da bodo morali pri Bravu seči v blagajno in pripeljati okrepitev ali dve ob zavedanju, da ni nujno, da bo učinek na igrišču boljši.
 

Pogrešajo strelca ali dva

Bravo je močno odvisen od Klaričevega poslovnega stanja. Resda deluje v realnih okvirih in po načelu raje evro manj kot več, pa vendar. Finančno stabilnost njegovega poslovnega portfelja narekuje pandemija. Prevozništvo (Nomago), oglaševanje (Publikum), trgovina (Big Bang) so najvidnejše panoge, v katerih je v minulih letih največ investiral, in prav vse so žrtve zdravstvene in gospodarske krize.


Zakaj je jeseni Bravo drugoligaški, potem ko je bil spomladi domala šampionski, ni težka uganka. Trener Dejan Grabić pogreša strelca ali dva. Spomladi je imel na voljo Aljošo Matka in Roka Baturino, ob katerih sta bila boljša tudi Mustafa Nukić in Martin Kramarič. Spomladi je Bravo zabil gol več, zdaj enega premalo. V minuli sezoni je dosegel 50 golov oziroma 1,39 na tekmo, v tej enega na nastop. V kakovosti igre ni bistvene razlike.

Pa še razlika med 1. SNL in 2. SNL. Vrednost igralca (vidnega) v 1. SNL je 10 enot, 2. SNL (stran od oči) pa pet. Za klub, ki je odvisen tudi od prodaje igralcev, strokovni štab in obetavne nogometaše morda le ni tako vseeno, kje tekmujejo.