Za boleče sklepe smo krivi sami

Bolečine v sklepih so zelo pogoste, največkrat pa si jih povzročamo sami z nezdravim življenjskim slogom. Danes smo ljudje nagnjeni k pretiravanju, naj bo to pri delu ali športu. Velikokrat svoje sklepe preprosto pripeljemo do tega, da ne zmorejo več svoje funkcije. Pojavi se bolečina, ki je posledica obrabe sklepnega hrustanca. Največkrat so na udaru veliki nosilni sklepi, med katere spadajo kolki in kolena. Sočasno trpi hrbtenica, nemalokrat pa se pojavi tudi bolečina v ramah. Do obrabe sklepnega hrustanca pri slednjih največkrat pripelje pretiravanje pri športnih dejavnostih, ko je bolečina posledica športne poškodbe.

Sklepne bolečine strokovno imenujemo tudi artralgije, vzroki zanje pa so lahko zelo različni, pravi prim. Mojca Kos-Golja, dr. med., specialistka interne medicine in revmatologije. »Krivi so telesna nedejavnost, nepravilna prehrana, ki povzroča debelost in druge presnovne motnje, manjše ponavljajoče se poškodbe sklepov, pretirana športna dejavnost, pretežko telesno delo ali napor, psihične obremenitve in kronični stres.« Vzroki za sklepne bolečine so lahko tudi poklicni. Pojavljajo se pri pretežno sedečem delu, nepravilnih telesnih položajih, prevelikih obremenitvah pri delu. Pri starejših se bolečine pojavljajo zaradi staranja sklepov. Prehodne sklepne bolečine so prisotne tudi pri okužbah, predvsem virusnih, a po ozdravitvi minejo. V teh primerih praviloma ne gre za sklepno vnetje, sklepi niso vidno spremenjeni niti njihova funkcija ni bistveno motena, vzroke za boleče sklepe opisuje sogovornica in pojasni, da se sklepne bolečine lahko pojavljajo tudi pri številnih, predvsem vnetnih revmatičnih boleznih, kjer pa bolečine spremljajo dodatni znaki, ki so značilni za artritis. »Znaki vnetja so sklepna oteklina in okorelost, slabša gibljivost, včasih tudi toplejša in pordela koža nad sklepom in razobličenje (deformacija) sklepa, kadar bolezen traja dlje in ni ustrezno zdravljena.«

Zdravljenje bolečine

Bolečina v sklepih je lahko prehodna ali kronična. Prehodna največkrat mine, če odpravimo povzročitelja, zdravljenje kronične pa je zahtevnejše, saj je zanjo treba najprej najti vzrok in nato sprejeti ustrezno zdravljenje, pravi sogovornica. »Zdravljenje sklepnih bolečin je odvisno od vzroka in morebitne prisotnosti vnetne revmatične bolezni. Zelo pomembno je, kako dolgo sklepne bolečine trajajo, zakaj se pojavljajo, koliko sklepov je vpletenih, kateri dodatni znaki jih spremljajo. Če gre za prehodne blage težave brez vidnih sklepnih sprememb in motenj gibljivosti, ni razloga za preplah,« pravi revmatologinja. V teh primerih je možno tudi zdravljenje brez zdravil, dodaja. Nujno pa je, da spremenimo nezdrav življenjski slog in razmislimo o morebitnih drugih dejavnikih, ki sprožajo težave. Te dostikrat minejo same, zlasti če odpravimo vzroke zanje. Če pa so te bolečine trdovratnejše in z ustreznimi spremembami, ki smo jih uvedli v svoj vsakdan, ne izzvenijo, je včasih potrebno jemanje protibolečinskih zdravil, analgetikov, redkeje nesteroidnih antirevmatikov, ki naj bo kratkotrajno, opozori Mojca Kos-Golja.

Potek zdravljenja je povsem drugačen, če gre za dolgotrajno, kronično bolečino sklepov. Največkrat so zanjo vzrok revmatična obolenja, ki jih je več kot sto, in lahko potekajo v blažji ali hujši obliki ter povzročajo različno močno bolečino in spremembe sklepov – odvisno od stopnje razvoja ali napredovanja bolezni in s tem povezano prizadetostjo telesa. »Če sumimo, da je vzrok za sklepne bolečine revmatična bolezen, jo je treba opredeliti. V teh primerih je zdravljenje bolj zahtevno. Žal večina revmatičnih bolezni ni ozdravljiva, jih je pa možno uspešno zdraviti in preprečevati njihove posledice. Danes imamo namreč na voljo številna učinkovita zdravila, od tistih, ki lajšajo težave in blažijo vnetje, kot so simptomatska, protivnetna, do tistih, ki uravnavajo nepravilno delovanje imunskega sistema. To so sintetična in biološka imunomodulirajoča zdravila.«

Kaj lahko naredimo sami

Kot smo že zapisali, nezdrav življenjski slog zelo obremenjuje telo. Najprej in najizraziteje se to pokaže prav pri sklepih, ki se prehitro postarajo in oslabijo. Zato se morajo vsi, ki imajo sklepne bolečine, najprej vprašati, kaj delajo narobe in kaj morajo storiti, da bodo težave zmanjšali ali celo odpravili, za kar ni nikoli prepozno, svetuje sogovornica. »Večinoma zadostuje sprememba življenja: večja telesna dejavnost, prilagojena letom, opustitev slabih življenjskih razvad, zdrava prehrana, zmanjšanje ali vzdrževanje telesne teže – posebno pri starejših –, razbremenitev pri delu, športu, izogibanje poškodbam, uporaba pravilnih gibov, pravilna telesna drža in podobno.«

Redna telesna vadba in skrb za telesno vzdržljivost nista pomembni samo za telo, temveč imata tudi ugodne čustvene vplive, zmanjšujeta raven stresa in njegov škodljiv vpliv na vse telo. »Ugotovili so, da telesna dejavnost, kot sta hoja in telesna vadba, vsaj tri ure na teden že po šestih tednih izrazito zmanjša sklepne bolečine in ugodno vpliva celo na sklepno vnetje, če je prisotno,« pravi prim. Mojca Kos-Golja in sklene, da lahko sami veliko koristnega storimo za svoje sklepe. Do njih bodimo prijazni, pri čemer praviloma niso potrebni niti čudežna zdravila niti slavni zdravniki.