Vedno ima rada Božička in Miklavža

Redki so trenutki sredi zime, ko je Anamarija Lampič, naša vodilna smučarska tekačica in obenem športnica leta v Sloveniji za iztekajoče se leto 2020, v domači hiši. Toda pred današnjim odhodom v Švico, kjer se bo v petek začela novoletna turneja oziroma Tour de Ski, je bila dva dni v prijazni domači oskrbi in si takrat odtrgala nekaj časa za naš obisk in pogovor o prvem delu sezone, prihajajočih ciljih in praznovanju božiča.

Vas je to močno sneženje predčasno pregnalo s Pokljuke in ste se tako vrnili v dolino en dan prej, kot ste sprva načrtovali?
»Dober teden sem bila na Pokljuki, le vmes sem eno noč bila doma, ko smo se tradicionalno zbrali za božič. Sicer pa sem na tej planoti sprva največ pozornosti namenila tisti temeljni vadbi, nato je napočil čas za hitre treninge. Ponedeljek sem mislila preživeti v trimskem kabinetu, toda zdaj so pač posebni ukrepi v boju z virusom, zato nihče v pokljuškem centru z izjemo gostov hotela ne more v stavbo, in tako ni bilo možnosti obiska fitnesa. Po nogah sem videla, da so 'betonske', utrujenost se mi je poznala, zato sem si zdaj pred turnejo oddahnila dva dni v domačem okolju, kjer imam pa povrhu nekaj naprav tudi v prostorih naše hiše, zato sem tu vadila. Hkrati se veselim sredinega odhoda in začetka turneje.«

Na Švico pa imate od lani lepe spomine, kajne?
»Seveda (smeh)! Zato grem ob spominu na tisto zmago ob začetku novoletne turneje še s posebnim veseljem v to državo. Sicer bo zdaj ta prva tekma na drugem prizorišču kot pred enim letom, namesto v Lenzerheideju tokrat v Val Müstairju, vsekakor pa bo zanimivo. Tehnično gre za zahtevno progo s strmim klancem, in če takrat v sprintu nisi pri vrhu, je težko ujeti priključek. Sledijo si valovi, za njimi še en vzpon – skratka, pestro bo ...«

Pa ste zdaj na tako visoki ravni pripravljenosti kot pred enim letom?
»Uf, nisem preveč pozornosti namenjala tej primerjavi. Res se je sezona zame začela bolje kot lani, toda to mi še ničesar ne pomeni. Vsaka tekma je zgodba zase, opažam le, da sem zdaj utrujena, zato tudi potrebujem štiri dni za regeneracijo, od ponedeljka do jutrišnjega dne, ker bo treba zdržati Tour. Ta bo dolg, res pa je tudi, da bo vsako leto drugače, nikoli ne veš, ali boš dober ali ne.«

Koliko naporov pa zahtevajo te nove razmere boja proti virusu z izolacijami, s testiranji in podobnim?
»Najmanj težav je bilo poleti, novembra se je začelo zares. Vsi smo živčni, da le ne bo kdo med nami v reprezentanci zbolel in dobil pozitivnega izvida. Na bolniški sta dva od članov štaba, a k sreči sta že okrevala, zadnjih 10 dni se nismo kaj prida družili, tako da se vse skupaj ni preneslo na tekmovalni del ekipe. Po testiranju si bolj psihično izčrpan kot pa telesno. Sploh ko vidiš, za kakšno čudno bolezen gre. Nekaterim se kljub pozitivnemu izvidu sploh ne pozna, drugi občutijo hude posledice.«

Koliko pa je moteče, da ste ves čas zaprti v mehurčkih, med oddihom ne morete niti na kavo?
»Že prej po tekmah nisem hodila kaj prida naokrog, na kavo ali kam drugam. Res pa je: ko si dolgo od doma, se je lepo sprehoditi, opraviti kakšen nakup, tega zdaj ni. Pa si pač pogledam kakšen film več, kot bi sicer.«

Res? Kateri film pa? Je kak posebno priljubljen?
»Zdaj so pač na programu božični filmi, denimo Sam doma ali kaj podobnega. Drugače je, včasih grem z Boštjanom (fant in obenem član trenerskega štaba, o. p.) na sprehod, da si malo prečistim glavo, ampak to je to.«

Sicer pa ste že prej omenili božič, ne le zdaj pri filmih. Večkrat ste mi že govorili, da vam veliko pomenijo ta decembrska druženja in obdarovanja.
»Drži, res imam to rada: Božička, Miklavža, novoletne dni. Zelo lepo mi je pri srcu, takrat se zbere vsa družina. Morali bi se večkrat tako skupaj usesti za mizo. Ne le za božič, tudi med letom, kajne? Tokrat je bilo malo drugače, toda večerjali smo skupaj, to mi največ pomeni.«