V Vitanju na ogled kamen z Lune

V Centru vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordung v Vitanju so julija zabeležili za kar 270 odstotkov večji obisk kot v minulem koledarskem letu. Poleg rednih razstav ponujajo predavanja, opazovanje neba in delavnice. V zadnjem času je bilo v centru kar več zanimivih dogodkov, saj smo na primer na večernem nebu lahko opazovali komet Neowise, zanimivo je bilo tudi nočno opazovanje meteorskega roja perzeidov oziroma solza svetega Lovrenca.

Zaradi letošnjih razmer so se v Centru Noordung odločili, da izvedejo serijo brezplačnih strokovnih in kulturnih dogodkov, s čimer želijo v Vitanje in destinacijo Rogla-Pohorje dodatno privabiti obiskovalce. Pri dogodkih se držijo predpisanih omejitev števila udeležencev in zagotavljajo vse ukrepe za preprečevanje širjenja okužb, predpisanih od NIJZ.
 

Pomoč ameriškega veleposlaništva in Nase

Center vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga je sedež istoimenskega zavoda, ki se ukvarja s kulturalizacijo vesolja, in osrednji kulturni prostor v Vitanju, od koder izvira družina pionirja vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga.

Arhitekturna zasnova stavbe je delo birojev Bevk-Perović, Dekleva-Gregorič, Ofis ter Sadar+Vuga in izhaja iz načrta bivalnega kolesa, dela prve geostacionarne vesoljske postaje, kakor je opisana v Potočnikovi knjigi Problem vožnje po vesolju – raketni motor. Monolitna betonska zgradba je sestavljena iz dveh nizkih valjev, dinamika med njima ustvarja vtis lebdenja in vrtenja. Odprli so ga 6. septembra 2012.

Osnovno poslanstvo centra je raziskovanje, zbiranje in posredovanje dognanj o vesolju in vesoljskih tehnologijah javnosti na način smiselnega povezovanja in prepletanja znanosti, gospodarstva, turizma in umetnosti.
V teh dneh so ob pomoči ameriškega veleposlaništva v Ljubljani in Nase na ogled postavili izjemen predmet, ki bo vzbujal pozornost obiskovalcev vse do konca leta – kamen z Lune.

»Naš edini naravni satelit vzbuja radovednost že vso človeško zgodovino. V projekt raziskovanja Lune je bilo vloženih izjemno veliko naporov. Polet človeške posadke na Luno in varno nazaj na Zemljo je v 60. letih prejšnjega stoletja postavil temelje sodobnemu raziskovanju vesolja in premaknil tehnološke meje izvedljivega. Te meje se v nadaljnjih 50 letih od prvega pristanka Apolla 11 niso bistveno spremenile,« poudarjajo v Centru Noordung.

Vzorci, preneseni z Lune, imajo nedoločljivo vrednost in so pomagali odgovoriti na mnogo vprašanj o njenem nastanku in sestavi. Nekaj vzorcev je Nasa namenila tudi promociji dognanj in pomembnosti raziskovanja vesolja za vse človeštvo in jih lahko vidimo v izbranih muzejih po svetu.
V Vitanju razstavljeni kos bazalta ima maso 120 gramov in je del 8,1 kilograma težke kamnine, ki je bila v misiji Apollo 17 prinesena na Zemljo – izbral jo je astronavt in geolog Harrison Jack Schmitt.
 

Tudi replika Armstrongovega skafandra

Od septembra do novembra bodo na razstavi predstavili repliko vesoljske obleke Neila Armstronga. Vesoljska obleka, ki jo je nosil na zgodovinskem sprehodu po Luni, je pomemben zgodovinski artefakt in je danes del zbirke Narodnega letalskega in vesoljskega muzeja Smithsonian v Washingtonu. Za 50. obletnico prvega pristanka na Luni so izdelali 15 njenih replik s tehnologijo 3D-tiskanja, le ena je bila poslana Mednarodni organizaciji Združenih držav Amerike na Dunaju in se zdaj seli po različnih institucijah v Evropi, ki se ukvarjajo s promocijo in vsebinami s področja raziskovanja vesolja. Obiskovalci si lahko ogledajo vse o misiji Apollo, poleg tega pa še, kaj prinaša prihodnost raziskovanja Lune s programom Artemida. S pomočjo interaktivnih multimedijskih vsebin lahko raziščejo Luno in odkrijejo njene najbolj znamenite kraterje, morja, doline in gore. Prav tako bodo lahko ugotovili, kako in s kakšnim namenom so astronavti na Luni pridobivali vzorce ter kje jih hranijo danes, astronavti Apolla 17 pa vas z vizualizacijo popeljejo na Luno in nazaj.